Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik
Litijska cesta 81/a
1000 Ljubljana
APEL ZA JAVNOST
Ljubljana; 10.12.2014
Spoštovani,
Ob Svetovnemu dnevu človekovih pravic se kot romska skupnost obračamo na vas, da vas opozorimo da navkljub deklariranim človekovim pravicam se Romi še vedno srečujejo z eksodusom in niso deležni niti temeljnih pravic, ki pripadajo vsakemu svobodnemu človeku. Vse to se dogaja tudi v Republiki Sloveniji z romsko populacijo saj so Romi v Sloveniji ena najbolj depriviligiranih družbenih skupin, saj se uvrščajo v etnično manjšino, ki je najnižje uvrščena v hierarhični strukturi etnične stratifikacije. Zadevajo jih procesi diskriminacije, segregacije, etnične distance. Diskriminacija in praksa družbenega izključevanja Romov se kaže na številnih področjih - bivalnih razmerah, zaposlovanju, izobraževanju, varovanju zdravja, socialnem varstvu in družbeno-političnem udejstvovanju. Kljub temu, da živimo v 21. Stoletju Romi še danes živijo v pomanjkanju osnovnih življenjskih potreb, brez vode in elektrike v naseljih.
Slovenija se pogosto v svetu omenja kot državo, v kateri je pravno varstvo avtohtonih narodnih manjšin zgledno urejeno, vendar v praksi obstaja neskladje med normativno ureditvijo in dejanskim stanjem. Slovenija sicer Rome kot etnično skupnost obravnava v svoji ustavi (65. člen), vendar za našo, romsko, skupnost ni bil uveljavljen enak koncept zaščite kot za avtohtono italijansko in madžarsko narodno manjšino. Status etnične skupnosti, ki ga Romom zagotavlja ustava, ni bil nikoli celovito uresničen in pravno izpeljan. Problemska osnova izhaja iz neurejenega položaja romske skupnosti v zakonodaji, saj kljub ustavnim obveznostim zakon o urejanju pravic in položaja romskih skupnosti v Sloveniji še ni bil sprejet. In da je mera polna, tudi sam zakon o romski skupnosti ni relevantno spisan, saj deli romsko skupnost na avtohtono in priseljeno romsko skupnost. Kljub opozorilom po takojšnji spremembi spornih členov zakona o romski skupnosti, nekdanje varuhinje ga. Čebašek-Travnik, se ni zgodilo nič. In že tu lahko nehamo govoričiti o upoštevanju človekovih pravic, še manj pa da smo pred zakonom vsi enaki. To za del romske skupnosti v RS očitno ne velja.
Republika Slovenija se pa še kar trudi, da krši človekove pravice kar znotraj romske skupnosti same in sicer eno je tudi področje, ki se tiče rednih volitev predstavnikov in predstavnic romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti v Svet romske skupnosti Republike Slovenije, kjer imajo pravico sodelovanja in udeležbe le pripadniki »avtohtone« romske skupnosti. Zatorej naj vas opomnimo, da preostala »neavtohtona« romska skupnost ne priznava Svet romske skupnosti, kot legitimnega organa, ki predstavlja romsko skupnost v RS. Saj negdo nekoga, ki ga ne priznava za »svojega« ga tudi ne more zastopati. Dokler bo stanje v RS takšno kakršno trenutno je, bomo romska skupnost glasno opozarjali na kršitve osnovnih človekovih pravic, če bo potrebno tudi izven meja naše ljube dežele.
Naj vas opomnimo, da je Komisija Sveta Evrope za boj proti rasizmu objavila novo poročilo o Sloveniji, ki se glasi:
Strasbourg, 16.09.2014 – Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je danes objavila četrto poročilo o Sloveniji. Predsednik ECRI, g. Christian Ahlund, je izpostavil pozitivne ukrepe, obenem pa opozoril na številna odprta vprašanja, na primer globoko zakoreninjeno vseprisotno diskriminacijo proti Romom in negativni odnos do »izbrisanih«.
Slovenija je leta 2010 ratificirala Protokol št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Bili so sprejeti pomembni ukrepi za izboljšanje položaja Romov, vključno s sprejetjem Zakona o romski skupnosti in Nacionalnega programa ukrepov za Rome. Vsi Romi imajo dostop do predšolskega izobraževanja, država usposablja romske pomočnike, vzpostavljeni so bili številni projekti za zaposlovanje in vključevanje Romov v javna dela. »Izbrisani« so dobili možnost retroaktivne prijave stalnega prebivališča tako, da v roku treh let zaprosijo za dovoljenje za prebivanje. Sprejet je bil zakon o odškodninski shemi za izbrisane. Za policijo so zdaj na voljo usposabljanja za boljšo ozaveščenost o stereotipih in predsodkih ter preprečevanje diskriminacije znotraj večkulturne skupnosti.
Tem izboljšavam navkljub pa Romi še vedno živijo v izoliranih naseljih pod minimalnimi standardi in imajo pogosto okrnjen dostop do pitne vode. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja ni učinkovit, zagovornik načela enakosti pa nima zadostne organizatorske in finančne neodvisnosti. Sovražni govor na internetu je v porastu in je v glavnem usmerjen proti Romom, pripadnikom skupnosti LGBT in muslimanom. Poleg tega pa v Sloveniji ni organa, ki bi bil neodvisen od policije in tožilstva ter pooblaščen za obravnavo domnevnih primerov slabega ravnanja policije, vključno z rasističnim ali rasno diskriminatornim vedenjem.
V svojem poročilu je ECRI organom oblasti podala številna priporočila, izmed katerih so naslednja tri najpomembnejša in jih bo ECRI ponovno ovrednotila v roku dveh let:
· v sodelovanju z vsemi vpletenimi stranmi je treba poiskati rešitev za popolnoma neodvisen specializiran nacionalni organ za boj proti diskriminaciji, vključno z rasno diskriminacijo, ki bo začel z delovanjem takoj, ko bo mogoče;
· poiskati je treba primerno in pravično rešitev za povračilo škode t. i. »izbrisanim«, v skladu z razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, treba pa je tudi določiti pravni status vseh »izbrisanih«, ki želijo pridobiti slovensko državljanstvo oz. stalno prebivališče v Sloveniji;
· treba je sprejeti nujne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bodo imeli vsi Romi urejen dostop do pitne vode oz. dostop do pitne vode v neposredni bližini svojih naselij, kjer je to še vedno težava.
Poročilo, vključno z ocenami vlade, je na voljo tukaj. Poročilo je bilo pripravljeno po kontaktnem obisku komisije ECRI v Sloveniji aprila 2013 [Sporočilo za javnost] in vključuje razvoj do vključno 4. decembra 2013.
ECRI je organ Sveta Evrope za človekove pravice, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, ki nadzoruje težave v povezavi z rasizmom, ksenofobijo, antisemitizmom, nestrpnostjo in diskriminacijo na podlagi »rase«, nacionalnega/etničnega porekla, barve kože, državljanstva, religije in jezika (rasna diskriminacija); pripravlja poročila in daje priporočila državam članicam.
Sprašujemo vas, do kdaj boste samo gledali in nič ukrenili, medtem ko nekatere institucije, ministrstva in uradi grobo kršijo osnovne človekove pravice, v tem primeru romske skupnosti.
Ukrepajte, ker lahko! Ustavite diskriminacijo!
V vednost:
- Urad predsednika Republike Slovenije
- Vlada Republike Slovenije
- Državni zbor
- Varuh človekovih pravic RS
- Mediateur Europeen – ga. Emily O'Reilly
- Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti
Pripravila: Maja Jelenc
Foto: Kevin Tahirović
Ni komentarjev:
Objavite komentar