Večina udeležencev pogovora se je strinjala, da bi morala EU vrniti človekove pravice na mesto, kot so ga že imele. V svoji zunanji politiki pa bi se jim morala odločneje in jasno postaviti v bran.
"Človekove pravice v EU nimajo več take moči"
V izhodišču razprave je bila ugotovitev predsednika republike, da v EU človekove pravice niso več tako visoko na ravni prioritet, kot so bile, oziroma, da nimajo več take moči. S tem se je strinjala večina razpravljavcev, ki so ob tem izpostavili naloge, ki bi jih morale za večjo uveljavljanje človekovih pravic tako v EU kot drugod v svetu izvajati evropske institucije in države članice unije.
Irena Brinar s Fakultete za družbene vede je kot primer zmanjšanja pomena človekovih pravic v EU izpostavila to, da so se kot kriterij za sprejem v EU izgubile v širšem kontekstu spoštovanja prava in zakonitosti, tako da so bili ob zadnji širitvi leta 2004 vsi drugi kriteriji bolj pomembni. Po njeni oceni bi državljani preko svojih predstavnikov morali doseči, da bi v Evropskem parlamentu obravnavali vprašanja človekovih pravic. Treba bi bilo oblikovati tudi panevropske skupine za spoštovanje človekovih pravic na ozemlju unije, saj bi po njenem mnenju na ta način EU dobila tudi večjo kredibilnost drugod po svetu.
"Evropski poslanci bi morali biti bolj dejavni"
Lotte Leicht, direktorica urada za EU mednarodne organizacije Human Rights Watch, se je strinjala, da bi morali biti evropski poslanci bolj dejavni in dajati pobude glede teh vprašanj, ne pa da se nanje odzivajo, potem ko so odločitve na ravni unije že sprejete. Kot tisti, ki sprejemajo proračun, imajo za to v rokah vsa orodja, je dodala. Izpostavila pa je tudi, da daje uveljavitev Lizbonske pogodbe priložnost tudi parlamentom držav članic, da glede teh vprašanj delajo skupaj z Evropskim parlamentom.
Blaž Kovač
Po njeni oceni pa bi morale majhne članice unije glede pomembnih vprašanj človekovih pravic tvoriti skupine in tako dajati pobude za njihovo obravnavo na ravni unije. Pomembno je tudi, da najvišji predstavniki unije razpravo o človekovih pravicah prenesejo na najvišja srečanja, ne pa da potekajo samo znotraj EU na ravni diplomatov in strokovnjakov.
Kot izjemnega pomena je izpostavila nujo, da unija jasno predstavi svoja stališča do kršitev človekovih pravic, saj so vložki izredno visoki. Morala pa bi biti tudi bolj transparentna pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo vse njene državljane, kot je bila tista glede podpore posredovanja v Iraku, ko glede dilem med razklanimi članicami v javnosti ni bilo razprav.
Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija je izpostavil odgovornost unije in držav članic, da se za zagovornike človekovih pravic, ki so na prvih bojnih črtah, ne zavzemajo samo politično, ampak tudi na terenu preko svojih predstavništev.
Matej Accetto
Kot izboljšavo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe je docent za evropsko pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Matej Accetto izpostavil to, da je EU dobila predsednika in visokega predstavnika za zunanjo politiko, ki sta namenjena boljšim odnosom EU z ostalim svetom. Listino o temeljnih pravicah EU pa vidi kot možnost, ki uvaja vrsto novih določb na področju človekovih pravic, ki pa jih bo šele treba udejanjati. Problem človekovih pravic, ki ga evropsko pravo pozna že 40 let, namreč ni v predpisih, ampak v dejanjih, je poudaril.
Drugi sklop razprave pa je tekel o mednarodnem kazenskem pravosodju kot enem najpomembnejših instrumentov za zaščito človekovih pravic in nekaterih njegovih dilemah - tudi o definiciji terorizma; v tem okviru pa tudi o pomenu Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki ga je Leichtova izpostavila kot resno grožnjo kršiteljem človekovih pravic. Profesor ljubljanske Pravne fakultete Ljubo Bavcon pa je med drugim izpostavil pomen tega, da EU v celoti stoji tako za ICC kot za Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Maraton podpisovanja apelov
Medtem so dan človekovih pravic v Amnesty International Slovenije (AIS) obeležili z maratonom podpisovanja apelov v dobro žrtev kršitev človekovih pravic. Aktivisti so pred blagovnico Maximarket zbirali podpise do 20. ure in 24 minut, ko se je končal več kot maraton, ki je trajal natanko deset ur in 12 minut. Zbrali so nekaj sto podpisov, so sporočili iz AIS.
Predsednik romskega društva Anglunipe Haris Tahirovič je v govoru opozoril na nujnost učinkovitega vključevanja romskih otrok v izobraževanje, Barbara Rogelj iz zavoda Open pa o kampanji Za vse družine v podporo družinskemu zakoniku.
Na maratonu je možno napisati apel ali peticijo v podporo med vojno v BiH posiljenim ženskam, ki po 14 letih še vedno čakajo na pravico, prisilno izseljeni romski skupnosti v Rimu, proti nasilju nad 140.000 darfurskimi ženskami in dekleti, pri čemur krivci ostajajo nekaznovani, ter proti diskriminaciji na podlagi spolne umerjenosti v Litvi.
Na stojnici je možno tudi podpisati peticijo Za vse družine v podporo predlaganemu družinskemu zakoniku.
AIS se z maratonom podpisovanja apelov pridružuje amnestyjevcem v 36 državah sveta, ki so v treh dneh pripravili podoben maraton.
Ni komentarjev:
Objavite komentar