Okrogla miza na osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru

sreda, o4. decenber 2013

Okrogle mize se je kot soavtor razstave in osrednji gost udeležil gospod Haris Tahirovič, predsednik Zveze romske skupnosti Umbrella iz Ljubljane.

Poudaril je, da je vsak otrok zelo pomemben v svoji družini, družbi in okolju in da je tako pri vseh narodnostnih skupinah enako. Velik pomen ima tudi prijateljstvo in prijateljska vez, ki ostane med ljudmi tudi izven šolskih klopi.

Na osnovni šoli Franceta Prešerna, je kar pisana druščina predstavnikov različnih etničnih skupin, ki jih je gospod Tahirovič posedel za svojo mizo. Med njimi so bili Makedonec, ki ne čuti nobenih razlik med sošolci, Albanka iz Kosova, ki prav tako misli, da smo si vsi enaki, pripadnik romske skupnosti, ki je ponosen na to, da je Rom, Brazilka, ki meni, da je pomembno prenašati različne kulture na druge in je vesela da je Brazilka, predstavnik Kitajske, ki bolj malo govori slovensko, mu je pa v Sloveniji zelo lepo in Slovenec, ki v bistvu sploh ni Slovenec, saj so njegovi predniki prišli iz Hrvaške in Bosne ter zato toliko bolj spoštuje vse kulture. Tako je bila zbrana množica različnih in hkrati enakih, ki vsak dan sobivajo, so prijatelji in sošolci, čeprav jih loči zunanjost, vera, kultura, jezik in še marsikaj.

Jasno je, da želi vsak posameznik uspeti in nekaj doseči v življenju, ne glede na raso, zato so sovraštvo, diskriminacija in stereotipi ena najhujših stvari na svetu.

Pojavlja se vprašanje kdo je »CIGAN«? Je to človek, ki prosi? Ali je to tisti, ki slabše živi? Je to Rom? Je to tisti, ki je nomad? Ne! Dandanes je lahko vsakdo bogat ali reven, berač ali zaposlen, Rom ali Slovenec, pa zato ni »CIGAN«. Tudi Slovenci smo nomadi, saj hrepenimo po boljšem življenju in se selimo za delom po vsem svetu. Dejstvo pa je, da se med ljudmi vedno najdejo razlike, pa ni pomembno kateremu narodu kdo pripada.

Vsak, ki se počuti ogroženega in diskriminiranega ob besedi »CIGAN«, pa naj bo ponosen na to kar je, saj beseda izhaja iz Grčije in pomeni MOJSTER, vsi ostali, ki čutijo ob drugačnih nelagodje in sovraštvo, pa naj jim raje podajo roko, saj nikoli ne vedo kdaj jih bodo zopet videli in mogoče nekoč spoznali, da človek, ki je drugačen ni slab, lahko je celo zelo dober prijatelj.

foto in tekst pripravila: Sanela Baljaj