Trebanjski romski svetnik Matija Hočevar, semiški Damjan Hrvat, metliški Matjaž Hudorovac, krški Moran Jurkovič ter trije prekmurski: Jože Horvat Toni, Darko Rudaš in Vera Ratko so zahtevali izredno sejo Sveta romske skupnosti, ki jo je predsednik Marjan Drvarič v petek sklical v prostorih Gospodarske zbornice v Ljubljani.
Svetniki so sejo zahtevali, ker so, kot je dejal predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš, priča nevzdržnemu stanju v tem najvišjem romskem organu.
Po Rudaševih besedah so priča stanju, ko je določena skupina članov Sveta načrtno in vztrajno diskriminirana, saj večina v Svetu po Rudaševem prepričanju zlorablja svoj položaj, česar dvakrat izvoljeni predstavniki – romski svetniki – ne morejo več prenašati.
Da bi zadeve dorekli, so pod prvo točko zahtevali ovrednotenje dela Sveta, toda predsednik je takoj ob začetku zahteval, da sejo zapustijo vsi, ki niso dobili vabila od Sveta romske skupnosti. To je precej zmotilo romske predstavnike z Dolenjske, člane Romskega akademskega kluba, ki ga sestavljajo visoko izobraženi Romi, ter mnoge druge, ki jih je na sejo povabil Rudaš. Številni, ki so morali zapustiti razpravno dvorano, kar je iz solidarnosti storil tudi Rudaš, so bili slabe volje in zaskrbljeni. Pred očmi in ušesi predstavnikov države so nekateri izrekli ostra mnenja, slišati pa je bilo tudi nekaj očitkov o diskriminaciji.
Seja, ki so se je udeležili tudi direktor vladnega Urada za narodnosti mag. Stane Baluh, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik ter šolski minister in predsednik vladne komisije za romska vprašanja Igor Lukšič, se je kljub temu kmalu končala, in sicer z obravnavo predloga sprememb zakona o romski skupnosti ter predlogom šolskega ministra Lukšiča, da se čimprej oblikuje delovna skupina za pripravo predloga sprememb.
Čebašek Travnikova je ocenila, da je 10. člen zakona o romski skupnosti neposrečen in da je vir sporov, ki nastajajo med različnimi strujami znotraj romske skupnosti. Žal ji je, da se predlagatelj in sklicatelj nista dogovorila; prepričana je, da sta obe strani naredili napako, ki jo bo težko popraviti.
Bogdan Miklič
foto: Bogdan Miklič
- Izjava predsednika Sveta romske skupnosti Marjana Drvariča
- Haris Tahirovič o reakciji Marjana Drvariča
Komentarji
ob 22:23
Kot je razumeti v prispevku o izredni seji Sveta romske skupnosti, so morali tisti romski svetniki, ki jih Svet romske skupnosti ni povabil, zapustiti sejo. Iz solidarnosti pa se jim je pridružil g. Rudaš. Sejo je sklical predsednik Sveta romske skupnosti g. Drvarič, zaradi nevzdržnega stanja v Svetu. Kako banalno: nekdo, ki je iniciator sklica, skupaj s "svojimi" povabljenci praznih rok zapusti prizorišče. In to v državi, kjer so seje JAVNE! Kakšen je izkupiček? Sami stroški in slaba volja... Po drugi strani pa je lahko kriviti "romski" zakon. Logično, saj kot "romski" ne more biti dober. Zelo živo se spominjam javne razprave predno je bil zakon sprejet in potrjen. Kako v prazno so leteli naši komentarji in pripombe. Nihče jih ni upošteval. Pa veste zakaj? Zato, ker je že v samem izhodišču "romski" zakon protiromsko naravnan. Kako je namreč mogoče govoriti o avtonomiji neke skupnosti, ki se ji zakonsko predpisuje manjšinska zastopanost znotraj "reprezentativnega" telesa. Tudi nobena novela zakona ne bo rešila. Potrebno je sprejeti nov zakon, ki bo temeljil na demokratičnem izhodišču enakih možnosti izbora katerega koli pripadnika romske skupnosti. Zakon pa mora zagotavljati, da so v razna telesa imenovani izključno člani skupnosti. Tutorstvo slovenclja jim lahko le škodi, saj so resnični zmagovalci znotraj-romskih bitk prav slovenclji, ki na račun Romov vlečejo mastne denarce preložene iz levega v desni žep (beri: Slovenija v EU, da lahko Slovenija iz EU črpa). Pred kratkim smo bili v živo in iz medijev obveščeni, da se je nekajmilijonska suma evrov namenila nekemu inštitutu, ki bo izobrazil Rome. ALi prav slišim? Mar zato, da bodo lahko v raznih "delovnih telesih", ki so si jih za krinko organizirali slovenclji, še naprej imeli nepremagljivo manjšino? In ko poslušam te zgodbe o diskriminaciji, ne morem mimo Zakona, ki je diskriminatoren že sam po sebi. Kako je mogoče, da zakon odreja ustanavljanje delovnih teles, v katerem Romi ne morejo imeti večine? Torej o njih dvojno odločajo slovenclji. Gospe varuhinji človečanskih pravic pa sporočam, da je sicer izjemno problematični 10. člen le maska za usodno problematična 6. in 7. člen. Če bi bila slednja normalna, bi onemogočila dvotretjinsko prevlado Zveze Romov v Svetu, in bi vse "romske" svetnike po funkciji uvrstila v Svet, tem pa bi morala dodati še vse občine, kjer Romi živijo in imajo pravico voliti in biti voljeni ter končno izvoljeni, pa nimajo "romskih" svetnikov. Tako se za drobtinice s slovencljeve mize med seboj spopadajo manj in bolj diskriminirani Romi. Divide et impera.
Robert Ivanc, prostovoljni romski pomočnik