07.01.2015
7. januarja smo se udeležili okrogle mize
»PRISILNE POROKE« z fotografsko razstavo, ki je potekala v veliki sejni dvorani
mestnega sveta v Ljubljani pod okriljem Društva Ključ - centra za boj proti
trgovini z ljudmi. Na okrogli mizi smo spregovorili o nekaterih vidikih in
posledicah prisilnih porok. Prav tako so nam predstavili rezultate
raziskave z naslovom »Prisilne poroke
romskih deklic«, ki jo je v letu
2014 opravil Inštitut RS za socialno
varstvo za potrebe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti. Sogovorniki okrogle
mize so bili: mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator Medresorske delovne
skupine za boj proti trgovini z ljudmi, red. prof. dr. Darja Zaviršek, mag.
Mateja Štirn, Tamara Narat, Inštitut RS za socialno varstvo in Natalija
Djoković iz Društva Mozaik. Osrednji namen
naloge je bil skozi raziskavo ugotoviti razsežnost problematike pri nas,
dejavnike, ki pogojujejo tovrstne prakse poročanja ter posledice, ki jih imajo
za posameznike, žrtve prisilnih porok. Sledila je foto razstava z naslovom
»Moje sanje«, ki je sestavljena iz sedmih portretov otrok in mladih ljudi
kateri so na fotografijah prikazani v poklicih, o katerih sanjajo, da jih bodo
dosegli. Društvo Ključ je želelo skozi razstavo nekako opozoriti čim širšo
javnost, da so romski otroci nemalokrat diskriminirani ter da so jim kršene
otrokove pravice. Prisilne poroke, spolno zlorabljanje, delavno izkoriščanje,
služabništvo in beračenje se pri izvrševanju kazenskih dejanj pod prisilo v
nekaterih skupnosti žal dejstvo. Predsednik Zveze romske skupnosti
Umbrella-Dežnik g. Haris Tahirović
ponovno opozarja na diskriminacijo in zavajanje javnosti, sveta o
»prisilnih porokah romskih deklic«, saj kot več letni predsednik Zveze romske
skupnosti in zagovornik Romov predobro pozna romske poročne obrede in njihovo
kulturo, večina romskih deklic sklene zakon v mladih letih in tudi obstane z
izbranim partnerjem v zakonu za kar ne moremo označiti kot prisilni zakon ali
poroko ali delati raziskavo problematike o neresničnih podatkih. Potrebno se je
osredotočiti na nekatere druge raziskave recimo med enim tudi koliko je
slovenskih deklic na seznamu stare porodnišnice v Ljubljani za abortus in še
mnogo tega. Neprestano se diskriminira samo romsko populacijo za kar neprestano
opozarjamo na zavajanje z neresničnimi analizami.
OKROGLA MIZA »PRISILNE POROKE«
7. januarja smo se udeležili okrogle mize
»PRISILNE POROKE« z fotografsko razstavo, ki je potekala v veliki sejni dvorani
mestnega sveta v Ljubljani pod okriljem Društva Ključ - centra za boj proti
trgovini z ljudmi. Na okrogli mizi smo spregovorili o nekaterih vidikih in
posledicah prisilnih porok. Prav tako so nam predstavili rezultate
raziskave z naslovom »Prisilne poroke
romskih deklic«, ki jo je v letu
2014 opravil Inštitut RS za socialno
varstvo za potrebe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti. Sogovorniki okrogle
mize so bili: mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator Medresorske delovne
skupine za boj proti trgovini z ljudmi, red. prof. dr. Darja Zaviršek, mag.
Mateja Štirn, Tamara Narat, Inštitut RS za socialno varstvo in Natalija
Djoković iz Društva Mozaik. Osrednji namen
naloge je bil skozi raziskavo ugotoviti razsežnost problematike pri nas,
dejavnike, ki pogojujejo tovrstne prakse poročanja ter posledice, ki jih imajo
za posameznike, žrtve prisilnih porok. Sledila je foto razstava z naslovom
»Moje sanje«, ki je sestavljena iz sedmih portretov otrok in mladih ljudi
kateri so na fotografijah prikazani v poklicih, o katerih sanjajo, da jih bodo
dosegli. Društvo Ključ je želelo skozi razstavo nekako opozoriti čim širšo
javnost, da so romski otroci nemalokrat diskriminirani ter da so jim kršene
otrokove pravice. Prisilne poroke, spolno zlorabljanje, delavno izkoriščanje,
služabništvo in beračenje se pri izvrševanju kazenskih dejanj pod prisilo v
nekaterih skupnosti žal dejstvo. Predsednik Zveze romske skupnosti
Umbrella-Dežnik g. Haris Tahirović
ponovno opozarja na diskriminacijo in zavajanje javnosti, sveta o
»prisilnih porokah romskih deklic«, saj kot več letni predsednik Zveze romske
skupnosti in zagovornik Romov predobro pozna romske poročne obrede in njihovo
kulturo, večina romskih deklic sklene zakon v mladih letih in tudi obstane z
izbranim partnerjem v zakonu za kar ne moremo označiti kot prisilni zakon ali
poroko ali delati raziskavo problematike o neresničnih podatkih. Potrebno se je
osredotočiti na nekatere druge raziskave recimo med enim tudi koliko je
slovenskih deklic na seznamu stare porodnišnice v Ljubljani za abortus in še
mnogo tega. Neprestano se diskriminira samo romsko populacijo za kar neprestano
opozarjamo na zavajanje z neresničnimi analizami.
Pripravila: Tatjana Bjekič
RIC Anglunipe 07.01.2015
Ni komentarjev:
Objavite komentar