Mednarodni dan spomina na
holokavst
27.
januarja beležimo Mednarodni dan
spomina na holokavst. 1. novembra leta 2005 je Generalna skupščina združenih narodov proglasila
Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Leta 1945 je namreč Ruska armada osvobodila največje
koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Leta 2012 pa se je
Nemčija s spomenikom
poklonila tudi Romom in Sintom, ki so bili žrtve nacističnega holokavsta.
Na ta
dan je leta 1942 Heinrich Himmler izdal odlok,za deportacijo 26.000 Romov v
taborišču Auschwitz-Birkenau.
Načrt je predvideval popolno
uničenje etničnih manjšin Romov in Judov. Samo
v Srbiji so nacisti ubili 46.000 Romov, v
NDH 80.000. Vsaj 60.000 Romov je bilo ubitih v Jasenovcu. Romi za razliko od
Judov niso posedovali nikakršnega kapitala,zato tudi niso imeli tako močne
politične veljave in o holokavstu,ki se vršil nad njimi,niso imeli nikomur
poročati,saj jih nikoli niti ni bil nobeden pripravljen poslušati. Romi nimajo
niti države, ki bi jih po vojni sprejela in jih zaščitila.
Kakor
se je Rome po 2. Svetovni vojni diskreditiralo, se jih tudi danes, zato smo se
dne 24. januarja udeležili prireditve »Dan spomina na holokavst, šoa, porajmos«
, ki je potekala v kinu Šiška v Ljubljani.
Prireditvi
je namenil pozdravni nagovor Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana in
Janez Alič,predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za
vrednote NOB sledil je slavnostni nagovor
ga. Nataše Posel, direktorice Amnesty International Slovenje in program
z naslednjimi gosti: Godalni orkester Glasbene šole Ljubljana Moste –
Polje, pod vodstvo profesorice Ksenije Trotovšek Brlek, pevki Branislavi
in Sari Mitrovič, harmonikar Žiga Vehovec,
balerine
Plesne šole Stevens in koreografinja Nena Vrhovc, Steven in Awdrev Stevens,
mladinsko gledališka skupina KUD Smlednik, pod vodstvom mentorja Blaža Brešana,
kvartet klarinetov Godbe Ljubljanskih veteranov, pevka in igralka Polona
Vetrih, harmonika Janez Dovč,
reper Darko Nikolovski in Zveza romskih skupnosti Umbrella-dežnik z Romskim društvom Ređina iz Lendave, ki so na
prireditvi odplesale slavnostni ples in odpele romsko himno »Đelem, Đelem«.
Pod pretvezo Deklaracije o človekovih pravicah se
stanje na področju romske problematike bojda izboljšuje, vendar zgolj na
papirju. Delegat ERTF, predsednik Društva Anglunipe – RIC in predsednik Zveze
Romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik, Haris Tahirović, opozarja na
pojav, ki ga imenuje »romska industrija«. Kolikor se je Rome po 2. svetovni
vojni diskreditiralo, se jih danes – in znova je tukaj ključnega pomena kapital
– posiljuje na bolj prefinjen način. »Romi v Evropi so tisto, kar so Indijanci
v ZDA. Najprej se jih je pobijalo, potem pa reševalo – seveda z namenom
okoriščanja na njihov račun.«
Prireditve
smo se udeležili, da obudimo spomin na žrtve holokavsta v katerem so bila na
krut način odvzeta življenja samo zato, ker so bili Romi, Judje ali pa ker
ljudje preprosto niso ustrezali nacističnim idealizmom.
Spominjanje
na žrtve holokavsta je dolžnost vsakega posameznika, saj je le z močnim
zavedanjem možno preprečiti grozodejstva tudi v prihodnosti.
Novice pripravil: RIC Anglunipe
24.01.2015
Ni komentarjev:
Objavite komentar