Ljubljana;
22.10.2013
Urad za narodnosti je v prostori Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani pripravil javno predstavitev
mnenj o predlogih za spremembo zakona o romski skupnosti.
Sodelujoči so v razpravi
med drugim predlagali tudi spremembe sestave sveta romske skupnosti in jasno
določitev pristojnosti države in občin pri urejanju prostorske problematike.
Tamara Vonta,
vodja urada vlade za narodnosti in državna sekretarka v kabinetu predsednice
vlade, je pojasnila, da so na uradu zbrali predloge za spremembo zakona o
romski skupnosti, ki so objavljeni tudi na spletni strani urada. Ti bodo po
njenih besedah še nekaj časa v javni razpravi, saj si želi, da bi na koncu
sprejeli dober zakon, predvsem pa, da bi dosegli čim višji možen konsenz vseh
zainteresiranih strani. Ob tem je izrazila upanje, da bo zakon sprejet do
novega leta.
Udeleženci razprave so se zavzemali za spremembo 10.
člena zakona, ki ureja sestavo sveta romske skupnosti, ki je ključni sogovornik
države pri reševanju romskih vprašanj, ter da naj bi bil ta organ reprezentativen
predstavnik Romov na nacionalni ravni.
V razpravi je bilo izpostavljeno tudi, da poleg
obstoječega zakona posebne pravice romske skupnosti zagotavlja še 16 področnih
zakonov ter da je treba doreči konkretne obveznosti države in lokalne skupnosti
pri urejanju prostorske problematike romskih naselij, kar zakon ureja v 4. in
5. členu.
Najpomembnejši člen, ki ga je potrebno dopolniti in
urediti je urejanje prostorske problematike, saj so bivanjske razmere romske
populacije zelo kritične in je potrebno natančno opredeliti pristojnosti države
in občin.
Kar pa je v razpravi najbolj bodlo v ušesa pa je bilo slišati s strani aktivistov Mednarodnega društva za civilni nadzor
varovanja človekovih pravic iz Ljubljane, ki zahtevajo manj pravic za Rome oz.
ukinitev ustavne določbe o posebnih pravicah romske skupnosti in zakona o
romski skupnosti, saj ima širša javnost predstavo, kot je tudi povedala
aktivistka Rezka Grčman, da
imajo Romi več pravic kot drugi
državljani, kar je po njihovem mnenju v nasprotju s 14. členom ustave, ki
določa enakost pred zakonom in bodo celo predali Peticijo za manj pravic Romov.
To po našem mnenju bolj spominja na spodbujanje
nestrpnosti in širjenje diskriminacije, saj že sam pristop k takšni akciji pove
svoj namen.
V romskih organizacijah so nad tem ogorčeni in se
zbiranje podpisov zdi nesmiselno in so prepričani, da bi ustavno
sodišče takšno zahtevo ovrglo.
TamaraVonta pove, da takega načina na uradu ne
podpirajo in menijo, da je to "poceni igračkanje". Na tak način
zagotovo ne bomo prišli do dobre rešitve za vse in jo žalosti nerazumevanje,
nepoznavanje, predvsem pa nepripravljenost, da bi v nekaterih okoljih, kjer med
romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom prihaja do nesoglasij, naredi
kakšen korak za izboljšanje stanja z obeh strani.
V razpravi so
sodelujoči ugotavljali, da je za konkretne spremembe zakona potrebno več enotnosti
in sodelovanja med Romi samimi, katerim je zakon tudi namenjen. Opozorili so
tudi na pomanjkanje politične volje in tudi več posluha države same.
Glavni namen javne predstavitve je bil pridobiti
mnenja in stališča strokovne in širše javnosti v zvezi s spremembami zakona o
romski skupnosti.
Novica & foto: Maja Jelenc
