Komisija DZ-ja za človekove pravice: Nujno je urediti bivanjske razmere Romov
SREDA 13.02.2013
DZ-ja za peticije ter človekove pravice in enake
možnosti se je kot zainteresirano delovno telo seznanila z drugim poročilom o
položaju romske skupnosti pri nas in ga ocenila kot ustreznega
Čeprav vlada v poročilu ugotavlja pozitivne premike, je
večina razpravljavcev opozorila predvsem na nujnost ureditve bivanjskih razmer
Romov. Poročilo časovno zajema drugo polovico leta 2010 in leto 2011, vsebuje
pa ugotovitve glede izvajanja zakona o romski skupnosti v Sloveniji in vladnega
nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje med letoma 2010 in 2015.
Predstavnik vlade Robert Marolt je na seji pojasnil, da je pozitivne premike mogoče opaziti predvsem na področju vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanja Romov. Čeprav večina občin nima sprejetih akcijskih načrtov v smislu celovitega dokumenta, vlada ugotavlja, da te izvajajo aktivnosti za izboljšanje položaja romske skupnosti.
Kot je povedal Marolt, je manj napredka zaznati na področju zdravja in bivanjskih razmer, kjer so aktivnosti zgolj zadovoljive, hkrati pa vlada v poročilu poudarja, da bodo večji učinki in premiki vidni šele po daljšem časovnem obdobju.
Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek je opozoril, da zadeve "niso tako neproblematične". Podatki so namreč nekoliko zastareli, predvsem pa v poročilu ni kritičnega odziva na stvari, ki so jih kot svoj prispevek dale občine. Meni, da politične volje, da bi se na tem področju kaj premaknilo, ni.
V poročilu so predstavljene tudi aktivnosti Sveta romske skupnosti RS kot krovne organizacije, ki pa po ugotovitvah iz poročila ne izkorišča v celoti svojih pristojnosti. Rovšek je ob tem povedal, da je delovanje sveta ocenjeno premalo kritično, svet pa ni reprezentativni organ vseh Romov v Sloveniji.
Predsednik Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović je opozoril na diskriminacijo romske skupnosti in med drugim dejal, da so nekatere delovne organizacije od Romov zahtevale, da morajo prinesti potrdila, da so res Romi, kar je večina članov komisije obsodila.
Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je govoril predvsem o zakonu o romski skupnosti, ki po njegovih besedah onemogoča vključevanje predvsem izobražene romske skupnosti. Zato je pozval k spremembam in dopolnitvam zakona, pri nacionalnem programu pa je po njegovem mnenju treba zvišati cilje.
V razpravi poslancev je Janja Klasinc (PS) med drugim dejala, da sicer noče nikogar posebej obsojati, vendar meni, da se "ne leve ne desne vlade niso prav posebej potrudile, da bi ustrezno rešile" problematiko Romov. Eva Irgl (SDS) se z njo ni strinjala in spomnila, da je bil leta 2007 sprejet krovni zakon glede reševanja problematike romske skupnosti.
Je pa Irglova ob tem poudarila, da je na nekaterih segmentih res treba storiti več, predvsem pri urejanju bivanjskih razmer in zdravstvenega varstva. S tem se je strinjal tudi Franc Breznik (SDS) in kot primer pozitivne prakse izpostavil Prekmurje.
Majda Potrata (SD) je opozorila, da tisti, ki poznajo življenje romske skupnosti in se na DZ obrnejo s priporočili, niso slišani. Pri tem je mislila predvsem na posebno poročilo varuha človekovih pravic.
Po mnenju predsednice komisije Tamare Vonta (PS) se na področju problematike romske skupnosti stvari res premikajo, vendar je običajno vse odvisno samo od posameznikov.
Predstavnik vlade Robert Marolt je na seji pojasnil, da je pozitivne premike mogoče opaziti predvsem na področju vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanja Romov. Čeprav večina občin nima sprejetih akcijskih načrtov v smislu celovitega dokumenta, vlada ugotavlja, da te izvajajo aktivnosti za izboljšanje položaja romske skupnosti.
Kot je povedal Marolt, je manj napredka zaznati na področju zdravja in bivanjskih razmer, kjer so aktivnosti zgolj zadovoljive, hkrati pa vlada v poročilu poudarja, da bodo večji učinki in premiki vidni šele po daljšem časovnem obdobju.
Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek je opozoril, da zadeve "niso tako neproblematične". Podatki so namreč nekoliko zastareli, predvsem pa v poročilu ni kritičnega odziva na stvari, ki so jih kot svoj prispevek dale občine. Meni, da politične volje, da bi se na tem področju kaj premaknilo, ni.
V poročilu so predstavljene tudi aktivnosti Sveta romske skupnosti RS kot krovne organizacije, ki pa po ugotovitvah iz poročila ne izkorišča v celoti svojih pristojnosti. Rovšek je ob tem povedal, da je delovanje sveta ocenjeno premalo kritično, svet pa ni reprezentativni organ vseh Romov v Sloveniji.
Predsednik Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović je opozoril na diskriminacijo romske skupnosti in med drugim dejal, da so nekatere delovne organizacije od Romov zahtevale, da morajo prinesti potrdila, da so res Romi, kar je večina članov komisije obsodila.
Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je govoril predvsem o zakonu o romski skupnosti, ki po njegovih besedah onemogoča vključevanje predvsem izobražene romske skupnosti. Zato je pozval k spremembam in dopolnitvam zakona, pri nacionalnem programu pa je po njegovem mnenju treba zvišati cilje.
V razpravi poslancev je Janja Klasinc (PS) med drugim dejala, da sicer noče nikogar posebej obsojati, vendar meni, da se "ne leve ne desne vlade niso prav posebej potrudile, da bi ustrezno rešile" problematiko Romov. Eva Irgl (SDS) se z njo ni strinjala in spomnila, da je bil leta 2007 sprejet krovni zakon glede reševanja problematike romske skupnosti.
Je pa Irglova ob tem poudarila, da je na nekaterih segmentih res treba storiti več, predvsem pri urejanju bivanjskih razmer in zdravstvenega varstva. S tem se je strinjal tudi Franc Breznik (SDS) in kot primer pozitivne prakse izpostavil Prekmurje.
Majda Potrata (SD) je opozorila, da tisti, ki poznajo življenje romske skupnosti in se na DZ obrnejo s priporočili, niso slišani. Pri tem je mislila predvsem na posebno poročilo varuha človekovih pravic.
Po mnenju predsednice komisije Tamare Vonta (PS) se na področju problematike romske skupnosti stvari res premikajo, vendar je običajno vse odvisno samo od posameznikov.
STA, J.T.
