Romski Informacijski center Anglunipe

Romi s posebnimi potrebami

Velika večina romskih otrok ne konča osnovne šole, prevelik delež jih konča osnovno šolo s prilagojenim programom

Delavnica za romske otroke na 9. mednarodnem romskem taboru v Kamencih leta 2011.
© Borut Krajnc

Po zakonu so otroci s posebnimi potrebami otroci »z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci …« Je res tak vsak enajsti romski učenec? Glede na statistične podatke že, v resnici pa gotovo ne.

A pojdimo lepo po vrsti. Mladina je v sodelovanju z Amnesty International Slovenije že sedmo leto zapored zbrala podatke o stanju osnovnošolskega izobraževanja romskih otrok. Po podatkih ministrstva za šolstvo, kjer uradno ne zbirajo podatkov o uspehu, pač pa le o vpisu romskih otrok, je bilo skupaj v lanskem šolskem letu v osnovno šolo vpisanih 2008 romskih otrok. V prvi razred jih je bilo vpisanih 319, v devetega le še 116.

Glede na podatke pred leti je zadnja leta opaziti uspešnejše napredovanje iz razreda v razred v drugi triadi (četrti, peti in šesti razred), v prvi je ponavljanje (četudi otrok ne dosega minimalnih standardov znanja) tako ali tako mogoče le s soglasjem staršev. A težava je v zadnji triadi, ko se osnovnošolsko izobraževanje bliža koncu. V zadnjih treh razredih osnovne šole je osip med romskimi učenci izjemen. Njihovi neromski vrstniki skorajda brez izjem osnovno šolo končajo v devetih letih, pri romskih otrocih je drugače. Lani jih je bilo, kot vsa leta poprej, v zadnji razred osnovne šole vpisanih le tretjino toliko kot v prvega. In gre za podatke na ravni države, zatorej vključujejo tudi podatke o uspehu romskih otrok v Prekmurju in drugod po Sloveniji, kjer romski otroci večinoma po uspešnem prehajanju iz razreda v razred že dohajajo neromske vrstnike. To pomeni, da so podatki za Dolenjsko in Belo krajino toliko slabši.

Letos je podatke o uspehu romskih otrok v lanskem šolskem letu poslalo 12 šol iz Dolenjske in Bele krajine. In sicer štiri iz Kočevja, dve iz Črnomlja in po ena iz Trebnjega, Semiča, Škocjana, Brežic, Ribnice, podatke pa smo drugo leto zapored dobili tudi z Osnovne šole Bršljin v Novem mestu, ki jo obiskuje več kot 100 romskih otrok iz naselij Brezje in Žabjak. Podatki s te šole sicer niso popolni in zato niso vključeni v statistično analizo, a sporočilo je enako kot lani, ravnateljica Darja Brezovar namreč ne skriva, da osnovno šolo pri njih »zaključi en odstotek romskih učencev«. Brezovarjeva ob tem dodaja, da bi bilo »potrebno resno raziskovalno delo, v katero morajo biti vključeni vsi deležniki, in da samo iz odgovorov na zastavljena vprašanja ne boste oziroma ne bomo prišli do ugotovitev, ki bi lahko nakazovale rešitve«. S tem se lahko le strinjamo, težava je, če analizo osnovnošolskega izobraževanja romskih otrok opravljata le en tednik in ena nevladna organizacija, in to le enkrat na leto.

Le vsak deseti romski otrok konča osnovno šolo. Kar vsak enajsti konča osnovno šolo s prilagojenim programom.

Na osnovnih šolah iz Dolenjske in Bele krajine, ki so posredovale podatke, je osnovnošolsko izobraževanje skupaj obiskovalo 488 romskih otrok. V prvi razred je bilo vpisanih 93 otrok, deveti razred jih je obiskovalo le 10. So ga pa zato vsi uspešno končali in s tem pridobili osnovnošolsko izobrazbo. 34 romskih otrok pa je v lanskem šolskem letu na teh šolah izpolnilo osnovnošolsko obveznost in s tem končalo izobraževanje. To so otroci, ki so devet let hodili v osnovno šolo in končali izobraževanje, ne da bi končali deveti razred, torej nimajo niti osnovnošolske izobrazbe. Deveti razred je uspešno zaključilo le dobrih 10 odstotkov otrok, vpisanih v prvega. Osnovno šolo v teh dveh regijah je torej uspešno zaključil vsak deseti romski otrok, devet od desetih romskih otrok pa ostaja brez upanja na boljšo prihodnost. Gre za podatek, ki je slabši kot v preteklih nekaj letih, ko je bil opazen določen pozitiven trend, lani je recimo na tem območju šolo končal vsak sedmi romski otrok.

Prav posebna težava na področju izobraževanja romskih otrok pa je »usmerjanje« teh otrok v šole s prilagojenim programom. V povprečju je v Sloveniji vsako leto v osnovno šolo s prilagojenim programom »usmerjen« in posledično vpisan en otrok in pol na 100 osnovnošolcev oziroma le vsak šestinšestdeseti otrok. Skoraj sedem odstotkov otrok na teh šolah pa je Romov, čeprav romska populacija šteje le pol odstotka prebivalstva. Lani jih obiskovalo 190, vsak enajsti romski otrok torej.

To je problematično predvsem zato, ker kasneje v življenju teh otrok predstavlja prikladno podlago za uvrščanje odraslih Romov med trajno nezaposljive oziroma celo invalidne osebe, čeprav niso ne eno ne drugo, in s tem brisanje iz evidence brezposelnih. Na to je pred časom opozorila Natalija Đokovič iz Društva Mozaik, ki se ukvarja predvsem s socialnim vključevanjem Rominj in Romov na območju Mestne občine Ljubljana. »Ko je otrok medicinsko kategoriziran kot otrok s posebnimi potrebami (čeprav to dejansko ni), obstaja večja verjetnost, da bo tako obravnavan tudi kot odrasel. Na zavodu za zaposlovanje tako vprašajo Rominje in Rome, ali imajo odločbe o usmerjanju iz osnovne šole …« Tako po prepričanju Đokovićeve »ljudi dehumaniziramo, infantiliziramo in diskriminiramo. In tako izključujemo cele generacije Rominj in Romov, ohranjamo neenakost in transgeneracijsko revščino.« 

 © Borut Krajnc