Romski Informacijski center Anglunipe

Romi dobili vodo

Tožba pred evropskim sodiščem se obrestuje

Vlada je po desetletjih prigovarjanj na en mah rešila težave s pitno vodo v dveh romskih naseljih. Sočasno se je po letu in pol nedejavnosti sestala vladna komisija za zaščito romske skupnosti in napovedala skorajšnje sprejetje nacionalnega programa ukrepov za prihodnjo petletko ter prednostno obravnavo »bistvenih vprašanj, kot je zagotavljanje finančnih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture na območjih, kjer večinsko živijo predstavniki romske skupnosti«.

Kaj se dogaja? Je Slovenija nenadoma spremenila svoj negativni odnos do Romov?

Del odgovora na to vprašanje ponuja sklep vlade, s katerim je namenila 30 tisoč evrov za zagotovitev pitne vode v dveh (nelegalnih) romskih naseljih. Vodo bodo dobili v naseljih Dobruška vas in Goriča vas. To pa sta naselji, iz katerih prihajata romski družini, ki sta se pred časom odločili vložiti tožbo zoper Slovenijo pred evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu prav zaradi neoskrbe z vodo. Vlada se ni odločila za podobno rešitev v drugih romskih naseljih, kjer bi prav tako potrebovali vodo, a niso tožili države. Po podatkih Amnesty International Slovenije so takšna naselja vsaj še »Rimš v občini Krško, Lokev v občini Črnomelj, Ponova vas v Grosupljem ter drugje, denimo na obronkih številnih drugih naselij, ki vodo sicer v legalnih delih imajo«.

Poleg tega, opozarjajo v Amnesty International Slovenije, gre lahko le za začasen ukrep, saj bo vsako naselje dobilo zgolj po eno cisterno vode, ne pa vodovoda. S takšno »rešitvijo« vprašanja oskrbe z vodo imajo izkušnje v številnih romskih naseljih: »Vodni zabojniki in prevozi vode ne morejo in ne smejo biti trajna rešitev. Med drugim obstaja nevarnost, da se poleti voda pregreje in postane zdravju nevarna, pozimi pa zmrzne – s tem imajo v več naseljih že slabe izkušnje.« V Amnesty International Slovenije še opozarjajo, da je voda le del problema, vladna »rešitev« namreč ne zajema »dostopa do sanitarij, elektrike ter druge javne infrastrukture«.

Podoben je bil odziv odvetnice Nine Zidar Klemenčič, ki je v imenu Romov vložila tožbo pred evropskim sodiščem: »Veseli nas, da je vlada končno prepoznala, da je ureditev dostopa do vode v romskih naseljih njena odgovornost. Opozarjamo pa, da je to zgolj začasni in selektivni ukrep in ne vodi do trajne rešitve. Vlada je tako s tem ukrepom začasno zagotovila čisto pitno vodo zgolj v dveh romskih naseljih, to pa je diskriminatorno.« V tožbi v Strasbourgu, dodaja Zidar Klemenčičeva, zatrjujejo, da mora država vsem prebivalcem, še posebej pa ranljivim skupinam, zagotavljati dostop do čiste pitne vode in sanitarij, vendar to s tem ukrepom ni doseženo.

Za vse to bi bila potrebna celovita rešitev, ki jo je sicer morda zaznati v napovedi vladne komisije za Rome. Čas bi že bil. Vse drugo so nesistemski, a vseeno dobrodošli koraki naprej pri reševanju vprašanj, ki so se prej desetletja (namerno) zanemarjala. Pa čeprav je vsa ta hipna skrb za blaginjo romskega dela prebivalstva posledica tožbe Romov pred evropskim sodiščem …

Voda v romskem naselju Dobruška vas
© Borut Peterlin