Romi in voda: Prisiljeni
živeti z enim litrom na osebo na dan
Uroš Škerl
Kramberger
13. januar
2016 13. januar 2016
Ker vlada
vztraja, da zakon velja za vse enako, se Sloveniji v Strasbourgu obeta bridek
poraz. Dopis odvetnice Nine Zidar Klemenčič, zastopnice romskih družin, ki sta
“pod enakimi pogoji” prisiljeni živeti brez pitne vode, dokazuje sistematično
diskriminacijo Romov v Sloveniji.
V romskem naselju Dobruška vas v
občini Škocjan več deset otrok živi brez dostopa do pitne vode. (Foto: Luka
Cjuha)
Sloveniji
grozi, da bo na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu izgubila
še en odmeven primer. Dve romski družini iz občin Ribnica in Škocjan sta minuli
teden s pomočjo odvetnice Nine Zidar Klemenčič tja poslali 24-stranski
dopis in priložili 36 dokazov, s katerimi dokazujejo, da jim Slovenija
sistematično onemogoča dostop do pitne vode – samo zato, ker so Romi.
»Vlada manipulira s podatki«
Tožbo zaradi
ponižujočih bivanjskih razmer, v katere jih potiskajo država in obe občini, so
Romi v Strasbourgu vložili že lani spomladi. Tokratni dopis pa je odgovor na
navedbe vlade, ki so bile v Strasbourg poslane lani jeseni. Tedaj je zatrjevala
– kot smo že poročali – da »zakonodaja, ki vsem prebivalcem zagotavlja dostop
do pitne vode in sanitarij, velja enotno za vse prebivalce Republike Slovenije«
ter da so »Romi v enakem položaju kot vsi drugi prebivalci RS«. Vlada je
priložila dokumente, s katerimi skuša dokazovati, da položaj Romov in njihovih
otrok ni posebej dramatičen ter da sami niso naredili dovolj za rešitev svojega
položaja.
Zidar-Klemenčičeva
sodnike opozarja, da vlada »očitno selektivno izbira informacije«, ki jih
predstavlja sodišču, in da »podatke prireja«. Tako ni pravilno prikazala
postopkov ob poskusu preselitve Romov v druga bivališča, denimo v begunski
center. Prav tako ne držijo trditve vlade, da bi se lahko priključili na
bližnje vodovodno omrežje. Odvetnica opozarja, da tega ne morejo opraviti sami,
sploh pa ne brez odobritve občine.
Občinske
oblasti so ravno pri reševanju romskih težav največji problem, saj lokalni
župani sledijo sentimentom večinskega prebivalstva, to pa je nastrojeno proti
Romom in proti njim prireja celo proteste. Na to je v več primerih – in tudi v
konkretnem primeru – opozorila tudi varuhinja človekovih pravic. Vlada in
občine, kjer živijo Romi, se velikokrat ne morejo dogovoriti, kdo bo prevzel
skrb za njihov deprivilegirani položaj. »Spor o tem, kdo mora sprejeti
pozitivne ukrepe, pa vlade ne odvezuje njenih mednarodnih obveznosti,« piše
Zidar-Klemenčičeva. Romi so kot največja evropska manjšina zaščiteni z več
mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo vlado.
Vodo natočijo na pokopališčih
Kot
ugotavlja več mednarodnih poročil o življenju Romov v Sloveniji, so brez
vodovodne in komunalne infrastrukture prisiljeni živeti tudi zgolj z enim
litrom vode na osebo na dan – s tem, da vodo sami dovažajo v posodah iz
oddaljenih izvirov ali jo natočijo iz pip na okoliških pokopališčih.
Večina
Slovencev v povprečju porabi od sto do sto petdeset litrov pitne vode na dan.
Zato obe romski družini Slovenijo obtožujeta, da z njimi ravna nečloveško in
nehumano, da posega v njihovo pravico do družinskega in zasebnega življenja ter
da jih diskriminira na podlagi etnične pripadnosti. Brez vode je ogroženo
njihovo zdravje, oviran je tudi dostop otrok do izobraževanja. »V naselju imamo
šestindvajset šoloobveznih otrok. Ne vem, ali si kdo predstavlja, kakšen napor
je vsak dan te otroke umiti in jih pripraviti za šolo, če nimaš vode in
elektrike,« nam je povedal Branko Hudorovič, eden od pritožnikov.
Kjer se prerekata dva...
Osnovni
zaplet sicer izvira iz dejstva, da Romi živijo v nelegaliziranih naseljih, v
katerih posledično tudi ni urejena infrastruktura, kot sta dostopa do vode in
elektrike. Vendar Zidar-Klemenčičeva poudarja, da današnji Romi za takšen
položaj niso sami krivi, saj so se v teh naseljih – ki obstajajo že od
šestdesetih let prejšnjega stoletja – rodili. Njihove starše je prejšnja država
tja celo aktivno naseljevala, nikoli pa nihče ni poskrbel za legalizacijo
naselij. Vsak poskus Romov, da bi naselja legalizirali ali pa se vsaj legalno
preselili kam drugam, pa bodisi lokalno prebivalstvo bodisi oblasti blokirajo.
Dopis odvetnice omenja tudi poskuse lokalnih oblasti, da bi romske domove
zrušili, kar bi povzročilo, da bi družine postale brezdomne. Enega takšnih
poskusov je lani ustavilo upravno sodišče in primer poslalo v presojo ustavnim
sodnikom. Ti bodo odločili, ali je romska manjšina v tako posebnem (zgodovinsko
deprivilegiranem) položaju, da bi morali to upoštevati pri odločitvah o rušenju
njihovih bivališč.
Primer na
strasbourškem sodišču sta s svojimi mnenji, ki sta jih poslali Strasbourgu,
podprli tudi močni evropski instituciji – Center za človekove pravice na
univerzi v Gentu (Belgija) in Evropski center za pravice Romov (ERRC) iz
Budimpešte. Obe imata več desetletij izkušenj z bojem za pravice Romov v Evropi
in strokovnjaki Sloveniji posledično napovedujejo še en bridek poraz. »To je,
kolikor vemo, prvi romski primer pred evropskim sodiščem za človekove pravice,
ki zadeva pravico do vode. Obenem pa je tudi prvi sodni primer zaradi
diskriminacije Romov v regiji. Slovenski primer nam lahko nazorno pokaže,
kakšna diskriminacija Romov se dogaja v teh krajih,« nam je že lani sporočil Adam
Weiss, direktor pravne službe ERRC.
Še en sistemski poraz
Slovenije?
Poleg
odškodnine zaradi nehumanega ravnanja bo morala Slovenija predvidoma urediti
položaj več sto Romov, ki v naseljih v različnih občinah živijo v enako
brezpravnem položaju. »Presenečeni smo nad tem, da vlada Romom v Strasbourgu
vztrajno nasprotuje pri iskanju tako osnovne človekove pravice, kot je pravica
do vode,« je včeraj dejal predstavnik Amnesty International Slovenije Blaž
Kovač. »Pričakujemo, da bo Slovenija na podlagi teh dveh primerov morala zadeve
sistemsko urediti – kot je morala to storiti že pri izbrisanih.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar