Izključevanje Romov: Petsto otrok čez noč brez dostopa do znanja

Izključevanje Romov: Petsto otrok čez noč brez dostopa do znanja 

Uroš Škerl Kramberger

8. december 2015 8. december 2015

Ker vrtci niso obvezni, se lahko čez noč zaprejo. Vendar le tisti, v katere hodijo samo Romi. Zaradi izteka evropskega financiranja, ki ga država ni nadomestila, je “na cesti” okoli petdeset romskih otrok.

Romski vrtec v Kerinovem Grmu, za katerega se je namesto države morala zavzeti občina. (Foto:

 Ernest Sečen)

Romski otroci, ki so še v ponedeljek minuli teden hodili v vrtec, so s 1. decembrom ostali doma. Razlog? Državi je »zmanjkalo« denarja za delovanje romskih vrtcev oziroma romskih inkubatorjev v osmih slovenskih mestih in manjših krajih, od Prekmurja in Maribora do Krškega in Bele krajine. »Res je, naši otroci zdaj nimajo kam,« pravi Bruno Brajdič, romski svetnik iz Grosuplja. »Vrtec so imeli otroci radi, saj so se tam veliko naučili. V romski inkubator so hodili tudi šolski otroci, saj so popoldne dobili pomoč pri reševanju domačih nalog.« Brajdič pravi, da se bo poskušal pogovoriti s predstavniki občine, ali bi morebiti občina prevzela financiranje programov. Vendar, kot pravi, je v Grosuplju situacija skrb vzbujajoča. Na možnost za sestanek s predstavniki občine čaka že več dni.

V Krškem je malo bolje. Župan Miran Stanko je napovedal, da bo občina za romski vrtec v Kerinovem Grmu namenila 4000 evrov. Vrtec, pravijo na občini, se bo ponovno odprl danes in tako bo poskrbljeno vsaj za osemnajst tamkajšnjih otrok. Delovanje bo sofinancirala osnovna šola Leskovec in skupaj bodo zbrali dovolj denarja za december. Kaj bo prihodnje leto, ne ve nihče.

Kaj je pri Romih »drugače«?

Romske vrtce in romske inkubatorje, ki so največkrat združeni, je država podprla v okviru projekta Skupaj do znanja. Delno so se programi financirali iz sredstev EU. Ker se je financiranje EU iz preteklega finančnega obdobja izteklo, novo pa se še ni začelo, je država projekt kar opustila. Če bi se to zgodilo v neromskih vrtcih in bi jih država zaprla, bi nastal prvovrsten škandal. Pri Romih je vse drugače.

Da bi bilo vključevanje romskih otrok v vrtce nujno, se izkaže v prvih razredih osnovne šole, saj otrokom iz romskih naselij manjka znanje slovenskega jezika in veščin, ki jih večina otrok usvoji v vrtcih. Zato, pravijo strokovnjaki, imajo romski otroci že v osnovi zaostanke, ki jih v šoli težko nadoknadijo. V redne vrtce se po drugi strani ne morejo ali ne uspejo vključevati, saj ti niso prilagojeni okolju, iz katerega izhajajo. »Težave koreninijo že v izkušnjah romskih staršev, ki so jih pred desetletji v vrtcih in šolah izključevali, tepli, poniževali,« pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije, ki dobro pozna situacijo. »Res je, da bi romski starši lahko danes svoje otroke vpisovali tudi v redne vrtce. A poleg strahu, ki ga imajo starši še iz svojega otroštva, se postavi tudi praktično vprašanje: kdo bo organiziral prevoz, kadar vrtcev ni v bližini romskih naselij?« Nasprotno od osnovnih šol, ki morajo organizirati prevoze otrok, vrtci teh pristojnosti nimajo, saj vrtci niso obvezni.

»V Amnesty International Slovenije obžalujemo iztek financiranja romskih vrtcev v nekaterih romskih naseljih,« letošnjo ukinitev vrtcev komentira Kovač. »Žal politični odločevalci in načrtovalci projektov niso predvideli, da bo denarja za to pomembno aktivnost zmanjkalo.« Na ministrstvo za izobraževanje smo že minuli teden naslovili vprašanje, ali se bo financiranje romskih vrtcev in romskih inkubatorjev nadaljevalo. Odgovora do včeraj zvečer ni bilo.

Vlada pozabila na lastno zavezo

»Aktivnosti je treba nadaljevati in jih tudi temeljito nadgraditi,« pravi Kovač. »Njihovo izvajanje je treba zagotoviti v okviru rednega sistema. Predšolsko vzgojo otrok je treba sistematično zagotoviti prav vsem romskim otrokom. Številni med njimi najbolj čutijo breme slabega položaja romske manjšine, ki predvsem na jugovzhodu države pogosto živi brez dostopa do vode, sanitarij ter elektrike. Brez izobraževanja v predšolski fazi se tem otrokom dodatno oteži nadaljnje izobraževanje in razvijanje potencialov.«

O družbi enakih možnosti brez vključevanja v vrtce, ki so prilagojeni romskim otrokom in ki stojijo v romskih naseljih, ni mogoče govoriti. To je s financiranjem projekta Skupaj do znanja prepoznala tudi država. Leta 2010 se je vlada v Nacionalnem programu ukrepov za Rome celo zavezala, da bo »vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo po letu 2014 vključeno v nacionalni proračun«.

Barbara Kejžar, koordinatorica projekta Skupaj do znanja, upa, da bo ministrstvo kmalu sporočilo svojo odločitev. Zaradi zaprtih vrtcev in inkubatorjev je brez dostopa do znanja ostalo približno petdeset predšolskih otrok. Vseh uporabnikov inkubatorjev – torej tudi šoloobveznih otrok, ki se tam ob pomoči strokovnih delavcev dopolnilno izobražujejo – pa je kar petsto, pravi Kejžarjeva.