OKROGLA MIZA O STANJU ROMSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI
Evropski forum Romov in potujočih skupin (ERTF – European Roma and Travellers Forum), v sodelovanju z Zvezo romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik in društvom Romski informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije – Anglunipe, so 17. aprila v dvorani Društvenega centra Bežigrad na Linhartovi cesti 13 v Ljubljani, pripravili okroglo mizo katere namen je bil, da se prouči položaj romske skupnosti v
Sloveniji.
Ta obisk je bil eden iz niza obiskov držav članic Sveta Evrope za pridobitev posodobljenih informacij o položaju Romov v državah članicah in izzivov s katerimi se srečuje tako sama romska skupnost kot tudi nacionalne institucije.
ERTF , ki je najbolj reprezentativna organizacija romske skupnosti na vseevropski ravni, je še posebej aktiven na področju spodbujanja izboljšav življenjskih situacij romske skupnosti in na področju boja proti diskriminaciji Romov. ERTF ima partnerski sporazum s Svetom Evrope, kar mu daje širšo politično dimenzijo in privilegiran položaj pri odnosih z različnimi organi Sveta Evrope. V svojih prizadevanjih in dejavnostih v podporo romski skupnosti naslavlja vlade, medvladne institucije, politične skupine, poslovne subjekte in različne nevladne organizacije, ki si prizadevajo za izboljšanje položaja romske skupnosti.
Sekretar foruma Robert Rustem je povedal, da se je ob srečanju z romsko skupnostjo v obiskanih naseljih, seznanil s kritičnim stanjem njihovih naselij glede oskrbe z vodo in elektriko. Sogovorniki so izpostavili, da je reševanje te problematike v pristojnosti države.
Rustem je pojasnil, da so v minulih dneh obiskali romska naselja Goriča vas, Dobruška vas, Škocjan, Žabjak in naselje v Ljubljani. Po njegovih besedah je "šokantno, da se tamkajšnjim Romom ne zagotovi osnovna človekova pravica, in sicer dostop do pitne vode". Vloga foruma je tako tudi, da pomaga vzpostaviti dialog s slovenskimi javnimi institucijami, da bi se položaj Romov izboljšal.
Predstavnik varuha človekovih pravic Gregor Adamič je pojasnil, da je kritično stanje glede vode posledica nelegalnosti teh romskih naselij. Zato so pri lokalnih oblasteh poizvedovali, zakaj se status teh naselij pravno ne uredi. Prišli so do zaključka, da je vzrok temu politični. Nekateri župani namreč ne pristopijo k reševanju te problematike, zato da ne bi izgubili podpore volivcev.
Tako so po Adamičevih besedah različnim vladam dali pobudo, da se na državni ravni zakonsko uredi, da se dostop do vode zagotovi vsem naseljem, ne glede na to ali so legalna ali ne. Kot je dodal, jih nobena vlada še ni slišala.
Evropska poslanka romskega rodu Soraya Post pa je poudarila, da je za izboljšanje položaja Romov pomembno sodelovanje javnih institucij s pripadniki romskih skupnosti. Le tako je po njenih besedah mogoče priti do vidnih rezultatov v prihodnosti tudi za dobro celotne družbe.
Postova je tudi opozorila, da se ponekod v Evropi veča rasna sovražnost do te družbene skupine. Po njenih besedah bi se morale slovenske javne institucije posvetiti tudi tej problematiki.
Direktor urada za narodnosti Stane Baluh je pojasnil, da je pri reševanju težav romske skupnosti problem neusklajenost delovanja različnih ministrstev. Poleg tega pa je še romska skupnost, po njegovih besedah razdeljena in tako nima enotnega predstavnika, s katerimi bi javne institucije komunicirale.
Po mnenju Harisa Tahirovića, predsednika Zveze Umbrella-Dežnik, pa to ne more biti izgovor za neurejene bivanjske razmere romske skupnosti, kajti tudi stranke v parlamentu imajo različna mnenja in so v nekaterih primerih razdeljeni, kar pa ne pomeni, da vlada v teh primerih ne more komunicirati z ostalimi dejavniki oz. institucijami. Tahirović in ostali prisotni člani romske skupnosti ocenjujejo, da so tako Urad za narodnosti kot ostala ministrstva, ki so pristojna za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji, sama sebi namen in glede na stanje, ki je bilo predstavljeno nima romska skupnost v RS od njih nobene koristi.
Gospod Boštjan Verdnik Šetinc, kot zagovornik načela enakosti pri MDDSZ je bil, v nasprotju z nekaterimi vladnimi predstavniki ,zelo odkrit. Dejal je, da za ureditev te nepojmljive težave za takšno državo, kot je Slovenija, menda ni politične volje. Občine pa ne uredijo problema, ker so romska naselja v večini zgrajena na črno in župani ne želijo tovrstni tematiki ne želijo posvečati posebne pozornosti, saj bi s tem izgubljali volilne glasove. V največji meri pa je kriva še neusklajenost ali nekoordiniranost različnih vladnih uradov in ministrstev.
Soraya Post je dejala tudi, da dokler bo romska skupnost živela v tako slabem položaju, bodo tudi nekatere ne-romske nevladne organizacije in posamezniki zelo lepo služili in pobirali denarna sredstva na osnovi Romov. »To imenujem ciganska industrija. Evropa nameni za neki romski projekt denar, delo pa dobijo zgolj pripadniki večinskega naroda, Romom pa projekt sploh ne služi ali pa slabo. » je zaključila
Razni zavodi, centri in nekatere nevladne organizacije se še posebej grebejo za sredstva, ki jih za izboljšanje stanja romske skupnosti namenja Evropska Unija, saj zneski presegajo milijone. Romi pa od tega imajo bore malo ali nič.
Veliko mnenj se je slišalo tudi na račun dodeljevanja evropskih projektov za romsko skupnost, da ravno iz tega naslova izhaja vse večja nestrpnost večinske populacije do Romov, kajti vsi vpleteni v projekte, vključno z ministrstvi govorijo, koliko sredstev se za romsko skupnost namenja, ne poudarijo pa, da so prav skrbniki teh projektov in mentorji največji zaslužkarji na tem področju.
Romi se upravičeno počutijo diskriminirani. Njihove otroke v šoli zmerjajo, da so umazani, da smrdijo. V naselju Dobruška vas 35, kjer so v postavili kontejner, ki naj bi služil predšolskim otrokom in šoloobveznim otrokom za učno pomoč uredili, kjer z evropskim denarjem slovenski učitelji poučujejo romske otroke. Po izjavah staršev pa naj bi večkrat tamkajšnje učiteljice zavrnili otrokom obisk programa, češ da otroci preveč smrdijo.
Dokler se ne spremeni celoten proces vključevanja romske skupnosti, bodo Romi ostali v nezavidljivem položaju in bodo še vedno hodili po vodo k oddaljenim izvirom ali pa se bodo posluževali vode iz onesnaženih potokov v katere se steka kanalizacija. Čas je, da se vlada republike Slovenije zbudi iz spanja, ki traja že 20 let.
Novico
pripravila: Maja Jelenc
Foto:
Tatjana Bjekić
Ni komentarjev:
Objavite komentar