Namen fotografske razstave,
»Spomini izpod pepela« avtorja
Harisa Tahirovića, je ohranitev zgodovinskega spomina na usode žrtev
nacističnih koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno, zlasti Romov. Ker
je današnje zavedanje o zgodovini šibko še posebej med mlajšimi, so poleg
obiska muzejskih in drugih obeležij na krajih spominjanja oblikovali tudi svoje
videnje tega zgodovinskega obdobja preko priprave samega gradiva fotografske
razstave.
Preko projekta smo
mladim iz različnih etničnih skupnosti omogočili počastitev spomina na žrtve
holokavsta in tudi intenzivno spoznavanje zgodb ljudi, ki so preživeli grozote.
V okviru razstave smo se v društvu RIC Anglunipe posvetili preučevanju in
spominjanju na grozote holokavsta nad Romi iz tega obdobja, saj so te žrtve v
veliki meri pozabljene ali celo ignorirane s strani večinskega prebivalstva,
malo pa je zavedanja o teh žrtvah tudi med romsko populacijo.
Težko je ugotoviti koliko Romov je
bilo ubitih v času holokavsta. Zgodovinarji ocenjujejo da je bilo, od približno
1 milijona Romov, kolikor jih je v času od leta 1939 do 1945 živelo v Evropi,
ubitih med 200.000 in 500.000. Zgodovinarji vedno bolj pudarjajo, da je vojna
usoda žrtev med Romi izenačena z usodo Judov. Toda Romi, za razliko od Judov,
niso posedovali nikakršnega kapitala, zato tudi niso imeli tako močne politične
veljave in o porrajmosu, kot so sami
poimenovali holokavst, ki se je vršil nad njimi, niso imeli nikomur poročati,
saj jih nikoli niti ni bil noben pripravljen poslušati. Šele konec leta1979 je
nemški zvezni parlament opredelil nacistično preganjanje Romov, kot rasno
motivirano, in da lahko preživeli Romi zaprosijo za nadomestilo za njihovo
trpljenje ali izgubo pod nacističnim režimom. Med tem časom je veliko tistih
Romov, ki so bili upravičeni do nadomestilo, že umrlo.
Z vključitvijo mladih v obiske teh
krajev spominjanja in pričanjem o zgodovini njihovih prednikov oziroma
pripadnikov njihove etnične skupnosti bomo pomagali, da se ohrani ta
zgodovinski spomin, ter da se z njim seznanijo in ozavestijo zgodovino
neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti tudi obiskovalci
oziroma gledalci razstav.
Največji cilj, katerega smo si v društvu
zadali je izobraziti mlade Rome in tudi večinsko prebivalstvo o pomenu
spoštovanja človekovih pravic in potrebe po boju za večjo enakopravnost in
družbeno vključenost kot jamstvo, da se kaj takega nikoli več ne zgodi. Želimo
okrepiti pripravljenost romske mladine in mladih iz drugih etničnih skupnosti,
da branijo človekove pravice in postanejo glasniki miru v svojih skupnostih in
socialnih krogih ter širše v splošni populaciji.
Premiera otvoritev omenjene razstave je
bila 01. aprila v prostorih kulturnega centra Španski borci.Sama razstava je
tako nadaljevala gostovanje v Mariboru, natančneje 9. maja v prostorih galerije
EPEKA v sodelovanju z društvom Romano Pralipe katerega predsednik je g.
Fatmir Bečiri, ki je uradno tudi odprl razstavo. Fotografska razstava se
nadaljuje v OŠ Karla Destovnika-Kajuha v Ljubljani in se bo selila tudi v druge
kraje po Sloveniji.
Posebna zahvala je namenjena gospe Sonji
Vrščaj, preživeli interniranki Auscwitza, ki nam je s svojimi podatki in informacijami
približala življenje v Lagerju A.
Fotografije so nastale
ob vključitvi mladih (Marsel Takaj, Aleš in Hana Habič, Adrijan Dobrilović,
Ardijan in Violeta Gjokići) v načrtovane projektne poti na kraje spominjanja
pod mentorstvom in vodstvom Harisa Tahirovića, ter strokovnim mentorstvom
fotografa MarkaCotič-Trojerja.
Novico pripravila:
Maja Jelenc
Foto: Marko Cotič Trojer in Robert Trojer
Ni komentarjev:
Objavite komentar