Ljubljana, 20. 9. 2013
V slovenski Amnesty International
so imeli sredi septembra zanimiv obisk z Norveške: Haddy N'jie,
novinarko in voditeljico norveške nacionalne televizije z ekipo, ki je
delala reportažo o delu in izzivih Amnesty International pri
opolnomočenju dolenjskih Romov. Skupaj z njo so tako odšli tudi na teren
– v romsko naselje Dobruška vas v občini Škocjan.
Na fotografiji: Haddy je bila posebej presunjena nad lokalno aktivistko Lili Grm (na sliki druga z leve), ki si prizadeva preprečiti grozečo izselitev domov v tem naselju in zagotoviti boljše bivalne razmere. Rekla je: "Navdušena sem nad delom AI, ampak Lilijina moč me je resnično presunila. Res je bojevnica človekovih pravic." Foto: Nataša Posel, AIS |
In zakaj jih je Haddy, ki je tudi
priljubljena pevka in slovenski javnosti morda znana kot so-gostiteljica
Evrosonga leta 2010, pravzaprav obiskala? Slovenska Amnesty je za svoje
delo proti diskriminaciji za naslednjih pet let prejela sredstva, ki
jih je z veliko dobrodelno akcijo zbiranja sredstev zbrala norveška
televizija. Haddy je s snemalcem Stigom Kalsægem Sullandom delala
reportažo, ki jo bodo predvajali na norveški nacionalni TV med
pripravami na njihov letošnji dogodek zbiranja sredstev.
Norveška nacionalna televizija namreč vsako leto v oktobru organizira celodnevni dogodek zbiranja sredstev, ki mu z različnimi vsebinami posveti cel dan, na domove Norvežanov pa s prošnjo za denar potrka preko 100.000 prostovoljcev, ki so potrkali na vsak dom v državi. Zbrana sredstva vsako leto podelijo izbrani organizaciji in lani je bila to Amnesty International, ki je prejela 165 milijonov norveških kron oz. preko 30 milijonov ameriških dolarjev.
Za del denarja, ki bi ga namenili izobraževanju in opolnomočenju Romov in izbrisanih, so zaprosili tudi v slovenski Amnesty. In bili s prijavo uspešni. V prihodnjih petih letih bodo tako mlade, pa tudi vse, ki z njimi delajo, seznanjali z diskriminacijo in jih spodbujali, naj tudi sami ukrepajo proti njej.
Na vprašanje, zakaj so s Haddy N'jie in televizijsko ekipo obiskali ravno Dobruško vas, ekipa slovenskega Amnestya odgovarja:
Norveška nacionalna televizija namreč vsako leto v oktobru organizira celodnevni dogodek zbiranja sredstev, ki mu z različnimi vsebinami posveti cel dan, na domove Norvežanov pa s prošnjo za denar potrka preko 100.000 prostovoljcev, ki so potrkali na vsak dom v državi. Zbrana sredstva vsako leto podelijo izbrani organizaciji in lani je bila to Amnesty International, ki je prejela 165 milijonov norveških kron oz. preko 30 milijonov ameriških dolarjev.
Za del denarja, ki bi ga namenili izobraževanju in opolnomočenju Romov in izbrisanih, so zaprosili tudi v slovenski Amnesty. In bili s prijavo uspešni. V prihodnjih petih letih bodo tako mlade, pa tudi vse, ki z njimi delajo, seznanjali z diskriminacijo in jih spodbujali, naj tudi sami ukrepajo proti njej.
Na vprašanje, zakaj so s Haddy N'jie in televizijsko ekipo obiskali ravno Dobruško vas, ekipa slovenskega Amnestya odgovarja:
»V slovenski Amnesty že vrsto let opozarjamo na
slabe bivanjske razmere Romov na Dolenjskem, ki se pogosto soočajo z
začaranim krogom revščine in življenjem v neustreznih razmerah: v osrčju
Evrope celo brez elektrike in vode. To pomeni, da morajo vodo za
umivanje, kuhanje, pranje perila in umazane posode prinesti od nekje
drugje. Včasih jo dobijo na javnih mestih (npr. na pokopališčih ali
bencinskih črpalkah), nekateri pa celo iz potokov. ...
Tudi v Dobruški vasi v občini Škocjan številni živijo brez vode in elektrike, za povrh pa jim sedaj grozi še izselitev. Občina je namreč na zemljišču romskega naselja predvidela gradnjo čistilne naprave in poslovne cone, pri čemer uradno ni znan niti terminski načrt grozečih rušitev niti ni nikakršnih podatkov o morebitnih alternativnih rešitvah nastanitve. Tudi Romi sami o načrtih občine niso bili obveščeni, tako da je bila novica o projektu čistilne naprave in poslovne cone zanje precejšen šok, saj se jih je nekaj prav letos obnovilo barake oz. domove. Ob tem je bila približno polovica Romov v tem naselju poleti tudi obsojena zaradi protipravnega zavzetja nepremičnin; obsodbe k razrešitvi gotovo ne bodo pripomogle, sploh če upoštevamo, da začetek naselja sega v leto 1963. Gre za neformalno romsko naselje, ki je bilo dolga leta tolerirano, zdaj pa dejansko ni informacij o tem, kaj se bo z romskimi domovi zgodilo.« V AIS položaj budno spremljajo in so ves čas v stiku z lokalnimi in nacionalnimi oblastmi. Kot pravijo, jim ne bodo »dovolili pozabiti, da so prisilne izselitve po mednarodnem pravu prepovedane: država mora zagotoviti, da zaradi izselitve nihče ne postane brezdomen ali ranljiv za druge kršitve človekovih pravic.« |
Podpora, pridobljena preko norveške Amnesty, se nanaša na brezplačna usposabljanja o diskriminaciji in učenju človekovih pravic na podlagi participatornih metod za učitelje ter pedagoške in strokovne delavce in delavnice na osnovnih in srednjih šolah. In morda še pomembneje, tudi na področje opolnomočenja romskih predstavnikov in aktivistov izbrisanih, katere bodo opremili »z znanjem in veščinami, da se bodo lahko sami učinkovito borili za svoje pravice v političnem prostoru.« (TM)