Predsednik Zveze romskih skupnosti Slovenije Haris Tahirović se je 12. junija udeležil 1. romskega tabora na Dolenjskem. Tema konferenčnega dela tabora se je glasila: "Položaj romske skupnosti na Dolenjskem", z obiskom romskega naselja Žabjak. Konference so se poleg predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca udeležili župani občin regije JV Slovenije in Posavja, poslanka in podpredsednica DZ Renata Brunskole, poslanka v DZ Tamara Vonta, minister za kmetijstvo Franc Bogovič, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik, nekateri predstavniki državnih uradov in vladnih služb, osnovnih šol iz regije ter romski svetniki ter regijske civilne iniciative pod vodstvom Silva Mesojedca.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc je opozoril na še vedno zastarele stereotipe o Romih, češ, da ne želijo premikati in izboljševati svojega socialnega statusa in bivanjskih razmer. Opozoril je tudi na težave, ki se dogajajo romskim svetnikom, da jih v tistih občinah, kjer so svetniki, nihče ne posluša in da se ne želijo pogovarjati z Romi, niti s svetniki. Težave se odvijajo na lokalni ravni, saj je večinsko prebivalstvo še vedno mnenja, da Romi ne znajo in ne vedo ničesar, ter se posledično položaj Romov v tem okolju ne spreminja dovolj hitro kot v ostalih slovenskih občinah. Največje dolenjsko nelegalno romsko naselje Žabjak pa ni nič bližje legalizaciji, čeprav je bila to osrednja tema štiriurnega kongresa. Regijska civilna iniciativa (RCI) namreč vztrajno zavrača tako možnost.
Njihov predsednik Silvo Mesojedec je na kongresu zagrozil s protesti, če bi si kdorkoli drznil sprejeti tak občinski prostorski akt. Po njegovem prepričanju je glavni krivec za nastale razmere država, ker nima strategije reševanja romske problematike in Romi, ki povzročajo težave.
V Žabjaku živi 350 prebivalcev brez vode, elektrike in kanalizacije, večina v lesenih dotrajanih barakah in na zemljišču, ki je bilo pred desetletji v lasti
nekdanje JLA, zdaj pa je v lasti obrambnega ministrstva.
Kakor je povedal novomeški župan Alojzij Muhič, je bilo občini v interesu sprejeti občinski prostorski načrt (OPN), a z Žabjakom vred svetniki strateškega prostorskega dokumenta ne bi podprli, zato so morali Žabjak izločiti.
Zakon o romski skupnosti v petem členu med drugim določa, da lahko vlada z državnim prostorskim aktom poseže na območje katerekoli občine, ko pravna in komunalna neurejenost romskih
naselij privede do hujšega ogrožanja zdravja.
Minister Bogovič, ki bo v prihodnjih dneh prevzel vodenje vladne komisije za zaščito romske skupnosti, se zavzema za čimprejšnjo rešitev lastništva in k reševanju problema pritegniti tako občino, Rome, kakor tudi njihove sosede. In kaj lahko stori varuh človekovih pravic, razen da opozarja pristojne državne in občinske službe na
Zdenka Čebašek Travnik je odgovorila: »V državni zbor smo posredovali obširno poročilo o bivanjskih razmerah Romov na Dolenjskem, v katerem smo zelo jasno zapisali, da novomeška občina ni kos zadevam, in da bo morala
država s svojimi pooblastili doseči legalizacijo Žabjaka«.
Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik je zbrane in sodelujoče na konferenci spomnila, da je v mesecu maju, Urad varuha izdal izčrpno poročilo o romskih naseljih in bivanjskih razmerah Romov jugovzhodne Slovenije, povezava:http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/posebna_porocila/POSEBNO_POROCILO_ROMI_-_maj_2012_-_za_splet.pdf
Varuhinja je tudi izrazila svojo skrb nad tem, da bi občina postala mediator za nastale spore med lokalno skupnostjo in Romi. Sama meni, da je potrebno določiti zunanjega mediatorja, ki ni vpleten v spore med lokalno skupnostjo in občino. Njenim pomislekom je pritrdil tudi romski svetnik Darko Rudaš, saj meni, da ravno zaradi pomanjkanja dialoga prihaja do konfliktov, ki se nabirajo in jih nihče ne zna reševati. Občinski svet bi po njegovem moral razpravljati o romski problematiki, prav tako pa tudi ponuditi prave in trajne rešitve. Romi so si v preteklosti zgradili svoja bivališča, zato naj država stori vse, da se teh naselij ne bo rušilo.
Na segregacijo romske skupnosti v državi je opozoril nekdanji vidni član Sveta
Ob zaključku konference je spregovoril tudi predsednik Zveze romskih skupnosti Umbrella, Haris Tahirović, ki je pozdravil ta kongres in skupno srečanje vseh vpletenih v problematiko romskih naselij. Poudaril je, da je podoben primer kot na Dolenjskem, zaznati tudi z Romi v Ljubljani, ki so si sami zgradili svoja bivališča in še do danes ni urejena polna legalizacija romskih naselij.
Danes, v 21.stoletju, si večina Romov želi urediti svoj bivanjski prostor in ni prav, da se Rome ponovno sili na obrobje ali gozdove. Vlada naj ustvari takšne pogoje, da se bivanjske razmere in naselja legalizirajo ter naj se uredi njihova infrastruktura. Tahirović je izrazil zaskrbljenost nad državno strategijo, saj vsi Romi opažajo, da je čedalje manj sredstev namenjenih za legalizacijo romskih naselij in druge infrastrukture.
Vse prisotne pa je k dialogu pozval tudi predsednik Amnesty International Slovenija, Blaž Kovač. Kovač ne vidi rešitev nastalih problemov v rušenju romskih bivališč, pač pa k dejavnemu iskanju trajnih rešitev, ki bi zadovoljile obe strani. Državnozborska poslanka Tamara Vonta je ob koncu obljubila, da se bodo tudi poslanci v DZ RS v bodoče prizadevali reševati spore ter biti nekakšen posrednik med lokalno skupnostjo.
Novice (na podlagi posnetkov Harisa Tahirovića) zbral in transkribiral mag. Rinaldo DiRicchardi
foto: Haris Tahirović
