Objavljeno 17. februar 2011, 23:43 v rubriki Novice
V torek, 15. februarja 2011, je ob 11. uri v veliki dvorani Ministrstva za šolstvo in šport potekala uvodna predstavitev ESS projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. Na predstavitvi je bil prisoten tudi minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič.
Temeljni cilj projekta, ki ga vodi Inštitut za narodnostna vprašanja skupaj s projektnimi partnerji iz cele Slovenije, je ustvarjanje pogojev za izboljšanje problematike izključenosti romske skupnosti, kar je mogoče le z ustreznim dvigom socialnega in kulturnega kapitalate skupnosti. Projekt kot najbolj učinkovito pot izpostavlja izobraževanje in teži k dvigu izobrazbene ravni romske skupnosti ter k večji osveščenosti o pomenu izobrazbe kot ključnemu dejavniku za nadaljni razvoj te skupnosti.
Foto: arhiv Bogdan Miklič
Komentarji
Projekt je naivno zastavljen. Res me zanima v koliki meri bo obrodil željene rezultata. Šokiralo me je spoznanje, da je na delovnem mestu koordinatorja Belokranjskega inkubatorja zaposlen Milan Šajnovič, ki prezira Rome, se iz njih javno norčuje in se v javnosti izogiba svojih sorodnikov, saj ga je sram, da bi ga kdo videl govoriti z Romi.
Vstrajno je zanikal romsko poreklo, dokler mu ni zadišal denar. Nikoli ni imel stiKa z romsko populacijo in o Romih ne ve ničesar vključno z romskim jezikom. Le kakšne kompetence ima za tovrstno delo????
TEGA NE MOREM TOLERIRATI!!!!
Vstrajno je zanikal romsko poreklo, dokler mu ni zadišal denar. Nikoli ni imel stiKa z romsko populacijo in o Romih ne ve ničesar vključno z romskim jezikom. Le kakšne kompetence ima za tovrstno delo????
TEGA NE MOREM TOLERIRATI!!!!
Kdo bi si mislil, da je tale država za Rome pripravljena plačati toliko denarja - 4 milijone evrov. In gledam in ugotovim, da pravzaprav sploh ne gre ta denar za Rome, niti ne za "predstavnike" romske skupnosti, pač pa za nek obskuren inštitut, katerega delo z vso strokovnostjo vred je komajda znano v javnosti. Malo sem pogugljal in ugotovil, da so za ta projekt vzpostavili tudi posebno spletno stran s precej hecnim imenom, ki me je spominjalo na nekdaj popularne in hudičevo močne francoske cigarete brez filtra. In glej ga zlomška, najdem tudi celo knjigo o tem projektu - s filtrom ali brez pa bomo videli.
Ker se v prostem času ukvarjam s prostovoljno - ponavljam - prostovoljno, neplačano pomočjo Romom, me je znesek približno 4 milijonov evrov popolnoma pobil. Pomislil sem na to, koliko ljudi bi lahko s tem denarjem angažiral, ki bi ljudem na robu (in velik del Romov JE na robu) res pomagali. Izračunal sem, da bi s tem, kar so v debeli knjigi (150 strani) o projektu ponudili strokovnjaki in znanstveniki s tistega inštituta, lahko prostovoljcem, ki bi delali pri Romih in zlasti v nastrojeni okolici, zagotovil brezplačni topli obrok in dve malici za MILIJON prostovoljskih delovnih dni. To pomeni, da bi na tem lahko TRI LETA delalo TISOČ prostovoljcev, ali pa kar 30 LET 100 prostovoljcev. Ob vrtoglavici, ki jo ob tem občutim, se mi zdi komaj vredno razpravljati o projektni knjigi, ki v sebi skriva toliko nesmislov, toliko neznanja, končno pa toliko nepotrebnega razmetavanja denarja ljudem, ki za stvari, ki so omenjene v projektu definitivno niso usposobljeni - priloženih namreč ni nobenih resnih referenc o tem, da bi bili. Z ubornim seznamom vsega kakih ducat avtorjev pač ne more biti referenčno relevantna zbirka. Kdo v tej državi pa sploh preverja kakšne vloge prihajajo na razpise in kdo nadzoruje delo izbornikov. To je v tem hipu moje prvo davkoplačevalsko vprašanje. Četudi gre za evropska sredstva, ja prmejduš, kdo jih pa v evropske sklade vplačuje, da jih potem takole počrpa. Leva roka, v desni devžej. Boleč in posredništva poln postopek.
Dnevnik sicer lepo popiše dogajanje na predstavitvi projekta, ki se je odvila po več kot pol leta od začetka projekta, a o kakršni koli teoretski osnovi projekta še vedno ne duha ne sluha. Kar je najbolj perverzno, pa je, da v svojem znanju avtorji izumljajo všečen rasistični vokabular. Človek sreča bedarije take vrste, kot so romski inkubator - torej Romi znova niso ljudje - so le Romi -, in fantomski romološki inštitut. Pa kaj res še ni nobenega romologa v deželi tej, da ga bo sedaj treba najprej ustvariti. Kot da ne bi tolikokrat sam ponavljal na raznoterih srečanjih, da ni mogoča nikakršna pomoč Romom, če v samem izhodišču ni obračunano z rasizmi te najslabše vrste, pa najsi so romanticistični, v dobri ali slabi veri, ali tisti ta hudi, zakrknjeni, tako rekoč religiozni. Nekam znano, ali nič čudnega?
In seveda, kdo že vodi ta projekt? Znameniti prof. dr. Komac, ki se je pred letom in pol spravil name in me v svoji sveti preproščini najprej zagledal kot žensko dolgih las, nato pa še zelo odkrito po meni izlil rasizme, ki jih pač ima vsakokrat priročno na zalogi (kdor ne verjame, si lahko zadevno korespondenco enostavno ogleda na spletnih portalih). No, vsaj malo me je poveselilo, da tudi širše cenjeni profesor ni tudi koordinator projekta, najbrž gre pri tem za stike z javnostmi, in je to na srečo nekdo drug.
Dnevnik dalje piše, da je dne 15.2.2011 dr. Miran Komac, vodja projekta "Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti" organiziral javno predstavitev projekta. Moje drugo davkoplačevalsko vprašanje je, ali bodo kapital dvigovali le predstavnikom Romov, torej romski reprezentanci? Ni nemogoče. Ob dejstvu, da je trajanje projekta določeno za obdobje julij 2010 - avgust 2013, je bila uvodna predstavitev močno odlašana. Na predstavitvi pa žal ni bilo nikakršne možnosti izražanja mnenj, stališč, morebitnih vprašanj... Navkljub dejstvu, da je minister za šolstvo in šport prof. dr. Lukšič na predstavitvi vsem prisotnim zaželel "plodno sodelovanje na posvetu". Ob inkubatorju si tudi kaj takega ni bilo nemogoče predstavljati. Seveda je "zaradi obveznosti" po uvodnem delu predstavitev jadrno in v dolgem koraku zapustil ter kakopak ni mogel sodelovati v "plodni razpravi".
Ker organizatorji predstavitve niso omogočili odkrite javne debate, se bom na tem mestu dodatkil še nekaterih drugih žgočih točk. Zanima me, zakaj je bil tako kratek razpisni rok, zakaj ni bilo obširnejšega javnega pozivanja, ko pa gre za tako ogromna sredstva? Koliko je bilo vseh prijav in po kakšnem ključu je bila na razpisu izbrana prijava Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je za povrh nosila ISTI naslov kot razpisana tema? Zakaj je bil razpis za projekt šele julija leta 2010 med počitnicami in ne prej v normalnih terminskih planih? Morda zaradi želje po transparentnosti? Kolikšen delež teh sredstev je Slovenija vplačala v evropski sklad, da to potem nazaj črpa preko transparentnih razpisov in izborov projektov? Kako so bili izbrani partnerji in kako se bodo sredstva delila med projektne partnerje? Ali in kako so bila razdeljena predplačila? Kaj je namen projekta in kaj pomeni bizaren naslov projekta? Zakaj vse se tu troši evropski denar? Na kakšen način bodo uveljavljeni rezultati? Kako bo javnost obveščena in preko katerih mehanizmov bo nadzorovala porabo denarja? Kakšne so nove zaposlitve, ki jih projekt obljublja, za koga in na kateri instituciji, koliko od tega je Romov?
Odgovore na taka in podobna vprašanja bi rad slišal marsikdo, javnost jih mora slišati, saj gre za davkoplačevalski denar. Posveta, diskusije, kakršnekoli možnosti za vprašanja in pojasnila od (pre)poznega razpisa julija 2010 pa vse do danes ni bilo. Glavna pozornost na predstavitvi je bila namenjena fantomskim izobraževalnim inkubatorjem, a o teh valilnicah več kasneje pozneje.
Resne zadržke in dvome o dosedanjem izvajanju projekta bi zagotovo imela tudi kompetentna strokovna javnost, ki je očitno ni bilo ali pa je bila izvzeta iz predstavitve projekta. Strah pred kritiko je sicer upravičen, saj v projektu manjka marsikaj, kar bi moralo biti. Manjka predvsem resen znanstveni aparat, če naj projekt opravlja znanstveni inštitut - v nasprotnem primeru lahko to opravljajo drugi in to mnogo ceneje in z nižjimi plačami. V projektni knjigi ni nič o osveščanju večinske populacije, kar je bistveno, ne v ciljih projekta ne kje drugje. Dokaz, da je potrebno veliko pozornosti nameniti prav osveščanju večinske populacije, je tudi Petrusov komentar zgoraj (komentirano 16.2.2011 ob 9:17 uri). Anonimni Petrus očitno ne ve o čem govori in je en tistih mnogih, ki so potrebni poučitve. V projektu ni prav nič o omejevanju diskriminacije in marginalizacije, ki jo vrši večinska populacija, kjer sta omenjena pojma povsem zanemarjana na račun pojmov, kot so "dvig socialnega in kulturnega kapitala". Tudi ostala terminologija v projektni dokumentaciji je slaba ali neustrezna. V vsej projektni dokumentaciji ni zaslediti neke resne teoretske podlage. Ni jasno, katero literaturo so konzultirali? Sodeč po citatih, ni bilo na tem narejeno praktično nič. Tudi tisto prgišče citatov, ki jih je najti, kaže na to, da avtorji niti niso vedeli, kaj počnejo in kaj naj pišejo. Kje je znanstveni aparat, kake reference, ki bi morale biti? Kako je mogoče denimo, proglasit Bourdie-ja za "očeta" obravnavanih pojmov s citiranjem Bourdiea samega? Kje so citati kakšnih resnejših raziskovalcev v Sloveniji? Preprosto brskanje po i-netu hipno navrže precej naslovov, iz česar je razvidno, da so obljubljane analize bile narejene že pred časom. Ponovno odkrivanje vrelcev tople vode?
Avtorji projekta se sodeč po predstavitvi, ponašajo z vzpostavitvijo "romskih izobraževalnih inkubatorjev"?!?!?! Ali je možno, da bi si nosilec projekta rad pripel še medaljo in titulo "oče romskega naroda", potem pa rabimo le še "mater" in smo zmagali, ali kaj. Istočasno se s temi potezami poglablja dualnost in drugost Romov nasproti večinske populacije, kar pa je še huje, se pravzaprav poglablja nestrpnost do Romov (kar je naznanil že "Petrus" v svojem komentarju) in bo potem tako lahko reševal romske težave do svojega srečnega konca? So zato inkubatorji? Je zato romološki inštitut, kot si ga zamišljajo izvajalci projekta? Ali pa so to ideje velikega vodje, ki bi lahko preko nekega "novega" inštituta prekanaliziral sredstva drugam? Menda ja ne morda zavedenih romskih predstavnikov? Na predstavitvi žal odgovorov na to ni bilo moč dobiti.
Ob vsem tem, kar je razvidno iz predstavljenega dne 15.2.2011, kot tudi v vsej na spletu dosegljivi dokumentaciji, si res ne morem predstavljati, kako je bil tak projekt sploh odobren - in to s tako božjastno visokim proračunom. Obstaja tudi resen dvom o izvedljivosti ob dejstvu, da ni nikakršne ustrezne teoretske podlage. Ob pesimizmu, ki kar preveva bralca, naj zaključim optimistično. Morda pa bo "inkubacijska doba" trajanja projekta navrgla kak ducat novih romoloških strokovnjakov. Dajmo, dvignimo to breme kapitala skupaj. Srečno Kekec.
Robert Ivanc
prostovoljni romski pomočnik
Ker se v prostem času ukvarjam s prostovoljno - ponavljam - prostovoljno, neplačano pomočjo Romom, me je znesek približno 4 milijonov evrov popolnoma pobil. Pomislil sem na to, koliko ljudi bi lahko s tem denarjem angažiral, ki bi ljudem na robu (in velik del Romov JE na robu) res pomagali. Izračunal sem, da bi s tem, kar so v debeli knjigi (150 strani) o projektu ponudili strokovnjaki in znanstveniki s tistega inštituta, lahko prostovoljcem, ki bi delali pri Romih in zlasti v nastrojeni okolici, zagotovil brezplačni topli obrok in dve malici za MILIJON prostovoljskih delovnih dni. To pomeni, da bi na tem lahko TRI LETA delalo TISOČ prostovoljcev, ali pa kar 30 LET 100 prostovoljcev. Ob vrtoglavici, ki jo ob tem občutim, se mi zdi komaj vredno razpravljati o projektni knjigi, ki v sebi skriva toliko nesmislov, toliko neznanja, končno pa toliko nepotrebnega razmetavanja denarja ljudem, ki za stvari, ki so omenjene v projektu definitivno niso usposobljeni - priloženih namreč ni nobenih resnih referenc o tem, da bi bili. Z ubornim seznamom vsega kakih ducat avtorjev pač ne more biti referenčno relevantna zbirka. Kdo v tej državi pa sploh preverja kakšne vloge prihajajo na razpise in kdo nadzoruje delo izbornikov. To je v tem hipu moje prvo davkoplačevalsko vprašanje. Četudi gre za evropska sredstva, ja prmejduš, kdo jih pa v evropske sklade vplačuje, da jih potem takole počrpa. Leva roka, v desni devžej. Boleč in posredništva poln postopek.
Dnevnik sicer lepo popiše dogajanje na predstavitvi projekta, ki se je odvila po več kot pol leta od začetka projekta, a o kakršni koli teoretski osnovi projekta še vedno ne duha ne sluha. Kar je najbolj perverzno, pa je, da v svojem znanju avtorji izumljajo všečen rasistični vokabular. Človek sreča bedarije take vrste, kot so romski inkubator - torej Romi znova niso ljudje - so le Romi -, in fantomski romološki inštitut. Pa kaj res še ni nobenega romologa v deželi tej, da ga bo sedaj treba najprej ustvariti. Kot da ne bi tolikokrat sam ponavljal na raznoterih srečanjih, da ni mogoča nikakršna pomoč Romom, če v samem izhodišču ni obračunano z rasizmi te najslabše vrste, pa najsi so romanticistični, v dobri ali slabi veri, ali tisti ta hudi, zakrknjeni, tako rekoč religiozni. Nekam znano, ali nič čudnega?
In seveda, kdo že vodi ta projekt? Znameniti prof. dr. Komac, ki se je pred letom in pol spravil name in me v svoji sveti preproščini najprej zagledal kot žensko dolgih las, nato pa še zelo odkrito po meni izlil rasizme, ki jih pač ima vsakokrat priročno na zalogi (kdor ne verjame, si lahko zadevno korespondenco enostavno ogleda na spletnih portalih). No, vsaj malo me je poveselilo, da tudi širše cenjeni profesor ni tudi koordinator projekta, najbrž gre pri tem za stike z javnostmi, in je to na srečo nekdo drug.
Dnevnik dalje piše, da je dne 15.2.2011 dr. Miran Komac, vodja projekta "Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti" organiziral javno predstavitev projekta. Moje drugo davkoplačevalsko vprašanje je, ali bodo kapital dvigovali le predstavnikom Romov, torej romski reprezentanci? Ni nemogoče. Ob dejstvu, da je trajanje projekta določeno za obdobje julij 2010 - avgust 2013, je bila uvodna predstavitev močno odlašana. Na predstavitvi pa žal ni bilo nikakršne možnosti izražanja mnenj, stališč, morebitnih vprašanj... Navkljub dejstvu, da je minister za šolstvo in šport prof. dr. Lukšič na predstavitvi vsem prisotnim zaželel "plodno sodelovanje na posvetu". Ob inkubatorju si tudi kaj takega ni bilo nemogoče predstavljati. Seveda je "zaradi obveznosti" po uvodnem delu predstavitev jadrno in v dolgem koraku zapustil ter kakopak ni mogel sodelovati v "plodni razpravi".
Ker organizatorji predstavitve niso omogočili odkrite javne debate, se bom na tem mestu dodatkil še nekaterih drugih žgočih točk. Zanima me, zakaj je bil tako kratek razpisni rok, zakaj ni bilo obširnejšega javnega pozivanja, ko pa gre za tako ogromna sredstva? Koliko je bilo vseh prijav in po kakšnem ključu je bila na razpisu izbrana prijava Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je za povrh nosila ISTI naslov kot razpisana tema? Zakaj je bil razpis za projekt šele julija leta 2010 med počitnicami in ne prej v normalnih terminskih planih? Morda zaradi želje po transparentnosti? Kolikšen delež teh sredstev je Slovenija vplačala v evropski sklad, da to potem nazaj črpa preko transparentnih razpisov in izborov projektov? Kako so bili izbrani partnerji in kako se bodo sredstva delila med projektne partnerje? Ali in kako so bila razdeljena predplačila? Kaj je namen projekta in kaj pomeni bizaren naslov projekta? Zakaj vse se tu troši evropski denar? Na kakšen način bodo uveljavljeni rezultati? Kako bo javnost obveščena in preko katerih mehanizmov bo nadzorovala porabo denarja? Kakšne so nove zaposlitve, ki jih projekt obljublja, za koga in na kateri instituciji, koliko od tega je Romov?
Odgovore na taka in podobna vprašanja bi rad slišal marsikdo, javnost jih mora slišati, saj gre za davkoplačevalski denar. Posveta, diskusije, kakršnekoli možnosti za vprašanja in pojasnila od (pre)poznega razpisa julija 2010 pa vse do danes ni bilo. Glavna pozornost na predstavitvi je bila namenjena fantomskim izobraževalnim inkubatorjem, a o teh valilnicah več kasneje pozneje.
Resne zadržke in dvome o dosedanjem izvajanju projekta bi zagotovo imela tudi kompetentna strokovna javnost, ki je očitno ni bilo ali pa je bila izvzeta iz predstavitve projekta. Strah pred kritiko je sicer upravičen, saj v projektu manjka marsikaj, kar bi moralo biti. Manjka predvsem resen znanstveni aparat, če naj projekt opravlja znanstveni inštitut - v nasprotnem primeru lahko to opravljajo drugi in to mnogo ceneje in z nižjimi plačami. V projektni knjigi ni nič o osveščanju večinske populacije, kar je bistveno, ne v ciljih projekta ne kje drugje. Dokaz, da je potrebno veliko pozornosti nameniti prav osveščanju večinske populacije, je tudi Petrusov komentar zgoraj (komentirano 16.2.2011 ob 9:17 uri). Anonimni Petrus očitno ne ve o čem govori in je en tistih mnogih, ki so potrebni poučitve. V projektu ni prav nič o omejevanju diskriminacije in marginalizacije, ki jo vrši večinska populacija, kjer sta omenjena pojma povsem zanemarjana na račun pojmov, kot so "dvig socialnega in kulturnega kapitala". Tudi ostala terminologija v projektni dokumentaciji je slaba ali neustrezna. V vsej projektni dokumentaciji ni zaslediti neke resne teoretske podlage. Ni jasno, katero literaturo so konzultirali? Sodeč po citatih, ni bilo na tem narejeno praktično nič. Tudi tisto prgišče citatov, ki jih je najti, kaže na to, da avtorji niti niso vedeli, kaj počnejo in kaj naj pišejo. Kje je znanstveni aparat, kake reference, ki bi morale biti? Kako je mogoče denimo, proglasit Bourdie-ja za "očeta" obravnavanih pojmov s citiranjem Bourdiea samega? Kje so citati kakšnih resnejših raziskovalcev v Sloveniji? Preprosto brskanje po i-netu hipno navrže precej naslovov, iz česar je razvidno, da so obljubljane analize bile narejene že pred časom. Ponovno odkrivanje vrelcev tople vode?
Avtorji projekta se sodeč po predstavitvi, ponašajo z vzpostavitvijo "romskih izobraževalnih inkubatorjev"?!?!?! Ali je možno, da bi si nosilec projekta rad pripel še medaljo in titulo "oče romskega naroda", potem pa rabimo le še "mater" in smo zmagali, ali kaj. Istočasno se s temi potezami poglablja dualnost in drugost Romov nasproti večinske populacije, kar pa je še huje, se pravzaprav poglablja nestrpnost do Romov (kar je naznanil že "Petrus" v svojem komentarju) in bo potem tako lahko reševal romske težave do svojega srečnega konca? So zato inkubatorji? Je zato romološki inštitut, kot si ga zamišljajo izvajalci projekta? Ali pa so to ideje velikega vodje, ki bi lahko preko nekega "novega" inštituta prekanaliziral sredstva drugam? Menda ja ne morda zavedenih romskih predstavnikov? Na predstavitvi žal odgovorov na to ni bilo moč dobiti.
Ob vsem tem, kar je razvidno iz predstavljenega dne 15.2.2011, kot tudi v vsej na spletu dosegljivi dokumentaciji, si res ne morem predstavljati, kako je bil tak projekt sploh odobren - in to s tako božjastno visokim proračunom. Obstaja tudi resen dvom o izvedljivosti ob dejstvu, da ni nikakršne ustrezne teoretske podlage. Ob pesimizmu, ki kar preveva bralca, naj zaključim optimistično. Morda pa bo "inkubacijska doba" trajanja projekta navrgla kak ducat novih romoloških strokovnjakov. Dajmo, dvignimo to breme kapitala skupaj. Srečno Kekec.
Robert Ivanc
prostovoljni romski pomočnik
bunci
18. februar 2011
ob 9:11
ob 9:11
Ni komentarjev:
Objavite komentar