Vladni urad plačuje neobstoječe zaposlitve
Inšpekcija je ugotovila, da v Svetu romske skupnosti
za tri »zaposlene« nimajo sistemiziranih delovnih mest.
pon,
30.05.2016, 09:21
Predsednica Sveta romske skupnosti Janja Rošer Foto: Ivan Gerenčer
160.500 evrov bo vladni urad za narodnosti v treh
letih namenil SRS za tri delavke na neobstoječih delovnih mestih.
Ljubljana, Murska Sobota – Republiški inšpektor za delo je Svetu romske
skupnosti (SRS) z inšpekcijsko odločbo določil 30. april kot skrajni rok, do
katerega bi morali opredeliti pogoje za opravljanje dela treh zaposlenih.
Vendar v SRS tega še vedno niso storili. To pomeni, da krovna romska
organizacija nima sistematiziranih treh delovnih mest, za katera jim urad za
narodnosti namenja znatna sredstva za plače. Kar daje vtis, da zaposlujejo
precej »po domače«.
V Svetu romske skupnosti so dolgo skrivali kršitev zakona o delovnih razmerjih in so zadevo želeli pomesti pod preprogo. Presenetil je izreden inšpekcijski pregled, med katerim je delovni inšpektor ugotovil kršitve delovne zakonodaje in druge pomanjkljivosti, ki bi jih morali odpraviti že do konca aprila. A obe seji, na katerih bi člani sveta sprejeli akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest ter tako zadostili predpisom, sta se z nesklepčnostjo klavrno končali, nedavni sestanek pa je predsednica SRS Janja Rošer odpovedala. Svetnike je pozvala, »naj razmislijo o svojem poslanstvu in se začnejo odgovorno obnašati do krovne romske organizacije«.
Po taktih predsednice
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da sta urad za narodnosti in delno tudi ministrstvo za notranje zadeve od novembra 2007 za delovanje SRS namenila dobra dva milijona evrov. Samo v letu 2014, lani in letos je urad za tri delavke, za katere svet ni imel sistemiziranih delovnih mest, namenil vsako leto po 53.500 evrov. Na uradu za narodnosti kljub temu trdijo, da nadzorujejo porabo finančnih sredstev, ki jih zagotavljajo svetu.
A vendar se zdi, da svet dela boljkone po domače. Da je nekaj narobe, je ugotovila Nataša Horvat. Zaposlena je kot sekretarka, a je njena plača bistveno nižja, kot je znašala plača prejšnje zaposlene na istem delovnem mestu. Mesečno je namreč prejemala 830 evrov bruto, računovodkinja Ingrid Škerlak in administratorka Janja Rošer, ki je prav tako zaposlena v SRS, pa vsaka po 1500 evrov bruto. Rošerjeva, ki je do izvolitve za predsednico SRS v letu 2012 opravljala delo sekretarke, pa je za to delovno mesto, torej isto, kot ga opravlja zdaj Horvatova, prejemala približno 1300 evrov bruto na mesec. Ko je njeno delovno mesto zasedla Horvatova, so ji plačo znižali, Rošerjevi pa zvišali, vse skupaj pa je z dvetretjinsko večino požegnal prav svet. Horvatova je nepravilnosti prijavila inšpektoratu. Pravi, da ne želi prati umazanega perila v javnosti. Dejala je le, da je zadeva na sodišču in da je za pomoč neuspešno zaprosila tudi urad za narodnosti.
Inšpektorat negira urad
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je za Delo povedal, da ima SRS vse od ustanovitve oblikovana vsa tri delovna mesta. Po njegovem sistemizacije ni imel urejene v skladu s predpisi s področja javnih uslužbencev, saj so bili registrirani kot pravna oseba zasebnega prava, ker sveta ob ustanovitvi ni bilo mogoče registrirati kot klasične osebe javnega prava, saj to tudi ni. V SRS so pojasnili, da jih je Ajpes registriral kot osebo zasebnega prava, saj ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v register proračunskih uporabnikov. Vodja sektorja za registre in evidence podatkov na Ajpesu Teja Batagelj je dejala, da so SRS vpisali kot »drugo skupnost«, saj ne ustreza nobeni drugi pravnoorganizacijski obliki (javni zavod, javna agencija, društvo itd.). Vendar pravi, da se z vpisom v Poslovni register Slovenije (PRS) in določitvijo pravnoorganizacijske oblike ne določa, ali je subjekt oseba javnega ali zasebnega prava. Pravni status namreč pridobi z ustanovitvijo in ne z vpisom v PRS, ki je namenjen le javni objavi podatkov, je razložila Batageljeva.
Na inšpektoratu za delo pa pravijo, da je bil SRS ustanovljen skladno z zakonom o romski skupnosti, kjer jasno piše, da so oseba javnega prava, da v tem trenutku nimajo sistematiziranega nobenega delovnega mesta, čeprav bi jih morali imeti. Inšpektor Roman Pečnik SRS in Rošerjeve kot odgovorne osebe (še) ni oglobil.
V Svetu romske skupnosti so dolgo skrivali kršitev zakona o delovnih razmerjih in so zadevo želeli pomesti pod preprogo. Presenetil je izreden inšpekcijski pregled, med katerim je delovni inšpektor ugotovil kršitve delovne zakonodaje in druge pomanjkljivosti, ki bi jih morali odpraviti že do konca aprila. A obe seji, na katerih bi člani sveta sprejeli akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest ter tako zadostili predpisom, sta se z nesklepčnostjo klavrno končali, nedavni sestanek pa je predsednica SRS Janja Rošer odpovedala. Svetnike je pozvala, »naj razmislijo o svojem poslanstvu in se začnejo odgovorno obnašati do krovne romske organizacije«.
Po taktih predsednice
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da sta urad za narodnosti in delno tudi ministrstvo za notranje zadeve od novembra 2007 za delovanje SRS namenila dobra dva milijona evrov. Samo v letu 2014, lani in letos je urad za tri delavke, za katere svet ni imel sistemiziranih delovnih mest, namenil vsako leto po 53.500 evrov. Na uradu za narodnosti kljub temu trdijo, da nadzorujejo porabo finančnih sredstev, ki jih zagotavljajo svetu.
A vendar se zdi, da svet dela boljkone po domače. Da je nekaj narobe, je ugotovila Nataša Horvat. Zaposlena je kot sekretarka, a je njena plača bistveno nižja, kot je znašala plača prejšnje zaposlene na istem delovnem mestu. Mesečno je namreč prejemala 830 evrov bruto, računovodkinja Ingrid Škerlak in administratorka Janja Rošer, ki je prav tako zaposlena v SRS, pa vsaka po 1500 evrov bruto. Rošerjeva, ki je do izvolitve za predsednico SRS v letu 2012 opravljala delo sekretarke, pa je za to delovno mesto, torej isto, kot ga opravlja zdaj Horvatova, prejemala približno 1300 evrov bruto na mesec. Ko je njeno delovno mesto zasedla Horvatova, so ji plačo znižali, Rošerjevi pa zvišali, vse skupaj pa je z dvetretjinsko večino požegnal prav svet. Horvatova je nepravilnosti prijavila inšpektoratu. Pravi, da ne želi prati umazanega perila v javnosti. Dejala je le, da je zadeva na sodišču in da je za pomoč neuspešno zaprosila tudi urad za narodnosti.
Inšpektorat negira urad
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je za Delo povedal, da ima SRS vse od ustanovitve oblikovana vsa tri delovna mesta. Po njegovem sistemizacije ni imel urejene v skladu s predpisi s področja javnih uslužbencev, saj so bili registrirani kot pravna oseba zasebnega prava, ker sveta ob ustanovitvi ni bilo mogoče registrirati kot klasične osebe javnega prava, saj to tudi ni. V SRS so pojasnili, da jih je Ajpes registriral kot osebo zasebnega prava, saj ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v register proračunskih uporabnikov. Vodja sektorja za registre in evidence podatkov na Ajpesu Teja Batagelj je dejala, da so SRS vpisali kot »drugo skupnost«, saj ne ustreza nobeni drugi pravnoorganizacijski obliki (javni zavod, javna agencija, društvo itd.). Vendar pravi, da se z vpisom v Poslovni register Slovenije (PRS) in določitvijo pravnoorganizacijske oblike ne določa, ali je subjekt oseba javnega ali zasebnega prava. Pravni status namreč pridobi z ustanovitvijo in ne z vpisom v PRS, ki je namenjen le javni objavi podatkov, je razložila Batageljeva.
Na inšpektoratu za delo pa pravijo, da je bil SRS ustanovljen skladno z zakonom o romski skupnosti, kjer jasno piše, da so oseba javnega prava, da v tem trenutku nimajo sistematiziranega nobenega delovnega mesta, čeprav bi jih morali imeti. Inšpektor Roman Pečnik SRS in Rošerjeve kot odgovorne osebe (še) ni oglobil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar