Ljubljana;
03.05.2014
V pozdrav
pomladi smo v Romskem društvu Anglunipe, dne 03.05.2014, obeležili romski
praznik »Erdelezi« v Štepanjskem naselju
in v prostorih bivše Občine Bežigrad na Linhartovi c. 13 v Ljubljani.
Na praznični
dan smo s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasili domove hiš v naselju, pletli
smo vence iz rastlinja in vejic mlade vrbe, katere smo metali na strehe domov.
Prinesli smo tudi izvirsko vodo, v katero smo potopili jajca, cvetje in vejice
vrbe, katere smo uporabili za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj Romi verujemo,
da se s tem odstranimo negativnosti, ki so se nam dogodile v preteklem letu.
Po obrednem
kopanju in umivanju so se Romi svečano oblekli, ter obeleževanje praznika
nadaljevali v dvorani na Linhartovi 13 v Ljubljani. Ob orkestru, ki je večer
popestril s tradicionalno romsko glasbo, so prisotni peli in plesali romska
kola pozno v noč. Na ta dan je bilo postreženo meso jagnjeta, saj Romi verujejo,
da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker naj bi
prinašal v hišo življenje in radost.
»Erdelez« v izvornem pomenu predstavlja
pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno, nematerialno kulturno dediščino,
enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo
in praznujejo 6. maja po celem svetu, saj je Erdelezi del družbeno-zgodovinske,
etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved.
V
romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako, glede na obseg in
izvedbo., Vendar je osnovno sporočilo enako: novi začetek, zdravje in sreča.
Erdelez
Romi beležijo kot najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik,
ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.
Iz zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru
nomadski narod, notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili
vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so nekateri potovali in
delali, ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim
nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja
polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in
svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko
zgodovino. V jeseni so prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem
mestu. Z obeleževanjem tega praznika je pomenilo premik svojega tabora (turško
»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja
in plačila.
V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo
mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne
pijejo ovčjega mleka, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi.
Praznovanje
Erdeleza je v nekaterih elementih podobno praznovanju Đurđevdana oz. Jurjevega,
ki se pri drugih narodih običajno obeležuje okrog 23. aprila oz. na god Svetega
Jurija.
Novico
pripravila: Maja Jelenc
Foto: Haris
Tahirović, Tatjana Bjekić, Jaka Gasar
Ni komentarjev:
Objavite komentar