ERDELEZ I– Romski praznik, pozdrav pomladi



Ljubljana; 03.05.2014

V pozdrav pomladi smo v Romskem društvu Anglunipe, dne 03.05.2014, obeležili romski praznik »Erdelezi«  v Štepanjskem naselju in v prostorih bivše Občine Bežigrad na Linhartovi c. 13 v Ljubljani.
Na praznični dan smo s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasili domove hiš v naselju, pletli smo vence iz rastlinja in vejic mlade vrbe, katere smo metali na strehe domov. Prinesli smo tudi izvirsko vodo, v katero smo potopili jajca, cvetje in vejice vrbe, katere smo uporabili za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj Romi verujemo, da se s tem odstranimo negativnosti, ki so se nam dogodile v preteklem letu. 



Po obrednem kopanju in umivanju so se Romi svečano oblekli, ter obeleževanje praznika nadaljevali v dvorani na Linhartovi 13 v Ljubljani. Ob orkestru, ki je večer popestril s tradicionalno romsko glasbo, so prisotni peli in plesali romska kola pozno v noč. Na ta dan je bilo postreženo meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker naj bi prinašal v hišo življenje in radost.



 »Erdelez« v izvornem pomenu predstavlja pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno, nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, saj je Erdelezi del družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved.
V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako, glede na obseg in izvedbo., Vendar je osnovno sporočilo enako: novi začetek, zdravje in sreča.
Erdelez Romi beležijo kot najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.

 
Iz zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski narod, notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so nekateri potovali in delali, ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni so prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu. Z obeleževanjem tega praznika je pomenilo premik svojega tabora (turško »čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.
 V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi.


Praznovanje Erdeleza je v nekaterih elementih podobno praznovanju Đurđevdana oz. Jurjevega, ki se pri drugih narodih običajno obeležuje okrog 23. aprila oz. na god Svetega Jurija.

Novico pripravila: Maja Jelenc
Foto: Haris Tahirović, Tatjana Bjekić, Jaka Gasar

Ni komentarjev: