 |
| Marjana Drvariča so za predsednika Sveta romske skupnosti (SRS) izbrali januarja letos na nadomestnih volitvah, ko je z mesta predsednika odstopil Jožek Horvat Muc. |
Drvarič, ki je kot romski pomočnik zaposlen na Osnovni šoli Puconci, je pojasnil, da se je za odstop s predsedniške funkcije odločil tudi zato, ker mu ni uspelo realizirati projektov, kot sta izobraževanje članov SRS in okrogla miza na temo uresničevanja nacionalnega programa.
Ob tem je dodal, da bi bilo prav, da bi bil predsednik SRS v prihodnje profesionalno zaposlen in se tako dejansko ukvarjal le s to tematiko. Hkrati opozarja, da je SRS v času njegovega vodenja vložil ogromno truda v urejanje razmer v dolenjskem romskem naselju Dobruška vas, kjer so Romi dobili skupno vodovodno pipo.
Ob tem je dodal, da bi bilo prav, da bi bil predsednik SRS v prihodnje profesionalno zaposlen in se tako dejansko ukvarjal le s to tematiko. Hkrati opozarja, da je SRS v času njegovega vodenja vložil ogromno truda v urejanje razmer v dolenjskem romskem naselju Dobruška vas, kjer so Romi dobili skupno vodovodno pipo.
Najvišji romski organ bo vodila svetnica Dušica Balažek
SRS po Drvaričevih besedah po pravilniku vodi najstarejši član in to je podpredsednica SRS in novomeška romska svetnica Dušica Balažek. Drvaričev odstop je Balažkovo presenetil, po pridobitvi konkretnih informacij pa ga razume, saj se tudi sama spopada z istimi težavami. Nemudoma je sklicala 3. sejo SRS, ki bo to soboto potekala v Murski Soboti. Že naslednji teden se bo najverjetneje sestala tudi komisija za kadrovske zadeve.
Balažkova najverjetneje tudi kandidatka za predsednico
Na naše vprašanje, ali bo med kandidati za predsednika tudi njeno ime, je Balažkova dejala, da verjetno bo, čeprav se ji že zdaj poraja vprašanje, kako bo po morebitni izvolitvi opravljala delo, saj ima enake težave, kot jih je imel Drvarič in jih imajo tudi drugi legalno izvoljeni romski predstavniki, tako svetniki kot člani SRS.
"Na to problematiko opozarjamo že kar nekaj časa, pa dobivamo odgovore, da nam nihče ne more pomagati. Lokalna skupnost in država želita imeti romske funkcionarje in jih tudi imata, nihče pa ni poskrbel za ureditev njihovega statusa. Zahteve in pričakovanja vseh so, da so Romi zaposleni, kar nas čedalje več tudi je, vendar kot funkcionarji nimamo nobenih pravic, ki bi nam omogočale nemoteno udejstvovanje na politični sceni. Vse zadeve na lokalni in državni ravni se rešujejo v dopoldanskem času, ko pa ne moremo biti zraven ali to storimo zelo težko, saj delodajalci nimajo osnove, da bi nam priznali odsotnost z dela," je končala Balažkova.
Foto: Bogdan Miklič
