Ljubljana, 14.10.2011
Zadeva: Kršenje temeljnih človekovih pravic in diskriminatorno vedenje ljubljanskega župana g. Zorana Jankovića do romske etnične skupnosti na področju MOL
Delovanje našega društva Romski informacijski center Anglunipe Slovenije je njenim državljanom dobro poznano, pravtako naša prizadevanja za celotno romsko skupnost v RS. V Romskem informacijskem centru Anglunipe se dnevno vrstijo obiski različnih socialno ogroženih skupin s področja Ljubljane in naši sodelavci se, ne glede katere narodnosti ali etničnosti so socialno ogroženi, odzivajo nanje izredno strokovno in profesionalno. Še posebej smo občutljivi na neodzivnost državnih organov v RS, ki so pregovorno »imuni« na vse naše pobude in vprašanja.
V zadnjem obdobju so se na nas in našo organizacijo obračali »izbrisani« Romi, saj se jim je dogajalo podobno, kot ostalim izbrisanim v RS, le da ti izbrisani Romi za seboj niso imeli nikakršne močne organizacije ali podpore, kot le našo. V Ljubljani doživljamo veliko krizo etničnih vrednot in moralnih kvalitet predvsem s strani MOL in župana Jankoviča, ki se na vsako našo pobudo čuti ogroženega in se odziva skrajno neprimerno njegovi funkciji, saj se na vse naše pobude odziva z grožnjami, vehemenco, netolerantnostjo in diskriminatornim odnosom do etničnih skupin.
Romska skupnost v RS in drugod po svetu, nima svojega sogovornika v matični državi, saj so bile te vezi pretrgane. EU in napori Komiteja za migracije, Rome in Potujoče, pa je obrodila sadove po letu 1992, ko so državam podpisnicam in članicam EGP predlagale, naj vsaka pogodbenica določi način varovanja te etnične skupnosti. Večina drţav je podpisala memorandum o zaščiti romske skupnosti v svoji državi, kot je to storila tudi RS, ki je v ustavo RS, vnesla 65. člen o posebni zaščiti romske skupnosti v RS, kjer tudi navaja, da: » romsko skupnost v RS ščiti ustava in poseben zakon«. Ta zakon – ZromS1 je bil sprejet leta 2007.
Romska skupnost v RS ne zahteva nikakršnih nadpravic ali posebnih pravic, ki ne bi bile izražene v krovnem zakonu o romski skupnosti v RS – ZromS1! Ta zakon je naša organizacija poslala gospodu županu Jankoviču, saj ga očitno ni poznal, bojimo pa se, da niti slišal ni zanj! Republika Slovenija romskega vprašanja ni reševala od povojnih let dalje, z veliko odločnostjo pa lahko rečemo, da se niti po sprejetju tega zakona, romska problematika in vprašanja ne rešujejo, ali pa se preprosto, problemi pometejo pod preprogo. Sprašujemo se, kako je mogoče, da v 21. stoletju še vedno veliko gospodinjstev nima dostopa do javne kanalizacije, vode, ogrevanja ipd., ne samo med romskim prebivalstvom, ki je v vsaki krizi vrednot in druţbe najbolj na udaru, pač pa naša organizacija spremlja tudi slovensko prebivalstvo, s katerim deli podobno usodo. Z žalostjo opažamo, da Slovenija nazaduje na področju človekovih pravic, saj smo iz osamosvojitvene države, z veliko mero optimizma, stopili na pot modernizacije, implementacije mednarodnih dokumentov, deklaracij in konvencij, ki pa so se iz leta v leto spreminjali v družbo egoističnega razmišljanja, imunosti na socialne stiske, moralne krize ter krize etičnih vrednot; še več, imunosti na človekove pravice (samo v primeru, ko to ne gre za moje lastne pravice ipd.)! Posebno nevarna pa je amnezija političnih in lokalnih veljakov, ki nenehno potrjujejo naša ugotavljanja.
Nedavno smo obvestili Urad Varuha za človekove pravice RS o primeru »izbrisane« romske družine Ademi; na našo organizacijo se je pred meseci obrnila družina Ademi, ki so jo v času osamosvojitve RS nasilno deložirali iz stanovanja in deportirali iz države. Problematika družine Ademi nas spremlja nekaj mesecev. Poskušali smo pomagati na več možnih načinov, uporabili smo vsa pravna sredstva, trkali na človeško dobroto in humanost, se obračali na Stanovanjski sklad MOL, podžupana g. Möderndorferja, socialne ustanove v Ljubljani, vendar smo povsod naleteli na nehumanost, imunost na človeško stisko ter imunost na napake, ki jih je storila ta država omenjenim izbrisanim!
Kljub vsemu, smo z veliko mero optimizma nadaljevali z našimi prizadevanji, da bi pomagali invalidnima zakoncema Ademi in drugim ogroženim izbrisanim državljanom RS, ki so svoja najlepša leta darovali Sloveniji, jo gradili in ji pomagali do uspeha, garali in se zgarali, ko pa so postali invalidi, je ta država pozabila nanje in jih še vedno pušča pred vrati. Z žalostjo ugotavljamo, da se v tej državi preprosto ne more spremeniti pravzaprav nič. Visoka amnezija in neodzivnost državnih uradnikov, nehumani odnosi v državi prevladujejo, zato je paru Ademi v preteklih dneh preostalo še edino pravno sredstvo, da pred mestno hišo izrazita nestrinjanje s politiko te države - s stavko pred županovim uradom na Magistratu!
V torek, 10.10.2011 nas je poklical g. Ademi, saj ga je župan g. Jankovič povabil na razgovor. Ker je g. Ademi izrecno želel tudi prisotnost predstavnika Društva RIC Anglunipe Ljubljana, se je na Ademijevo željo odzval predsednik Društva Romski informacijski center, Haris Tahirović. Vodji kabineta župana smo sporočili Ademijevo željo po prisotnosti predsednika romske organizacije, vendar nam je vodja kabineta zatrdila, da ne verjame, če bo župan Tahirovića sploh sprejel. Haris Tahirović se je na izrecno Ademijevo željo odzval vabilu pred mestno hišo, kot zagovornik Ademijeve družine, s tem pa tudi opolnomočeno pomagal družini. Župan ga ni hotel sprejeti, vseeno pa je Tahirović vztrajal pred vrati kabineta. Smatramo, da je ta županova gesta skrajno diskriminatorna in žaljiva, saj imamo pismeno opolnomočenje g. Ademija, da ga pred državnimi inštitucijami, kot romska organizacija, ščitimo in predstavljamo. O vsebina sestanka z županom smo izvedeli po poročanju g. Ademija. Župan Zoran Jankovič mu je zatrdil, da ga Ademijeva invalidnost, nemoč in brezzakonje v tej državi nič ne ganeta in da je pravzaprav župan imun na vse te prošnje in probleme, ki jih ima družina Ademi. Zaradi župana, naj Ademijeva družina ostane na cesti, lahko spijo pred mestno občino leta in leta dolgo, pa se s strani MOL ne bo nič zganilo. Dokler bo v MOL župan Zoran Janković, se ne bo na področju socialnih vprašanj nič spremenilo. Razlog, da je župan povabil g. Ademija na pogovor, pa je bil pravzaprav drugje. Župan, užaljen, ker je bil zaradi Ademija v medijih, je izrekel te besede: »Dokler bom jaz župan, ne boš dobil ničesar. Lahko me tožiš predsedniku države, EU ali komurkoli hočeš, jaz sem zakon in Bog!«
Po izhodu iz MOL, se je ţupan obrnil na predsednika Društva Anglunipe Harisa Tahirovića in mu zagrozil, da Tahirović nima kaj iskati pred MOL, niti mu ne dopušča nikakršne komunikacije z MOL. Tahirović mu je odvrnil, da je to skrajno nevreden in nehuman odnos nekoga na položaju, kot tudi diskriminatoren odnos do romskega prebivalstva v Ljubljani ter Sloveniji, do naše romske organizacije, ki ščiti ne samo romskega prebivalstva v RS, pač pa tudi ostale socialno ogrožene skupine. Ţupan Janković je iste besede, ki jih je izrekel g. Ademiju, ponovil tudi našemu predsedniku Harisu Tahiroviću, le z bolj teološkim zaključkom:
»Janković je Bog in zakon, nikoli več se ne bomo pogovarjali, niti ne boste imeli nobenih pravic!«
Iz tega sledi, da bomo Romi na področju MOL ostali pred vrati, ne bomo imeli sogovornika, metali nas bodo iz kota v kot in se z nami poigravali kot z nogometno žogo.
Spoštovana gospa Ombudsmanka! Spoštovani gospod predsednik države! Spoštovani poslanci! Spoštovani državljani! Spoštovani evropski poslanci!
Romski skupnosti v RS je z ustavo in 65. členom ustave zagotovljeno varstvo in zaščita, ki jo je RS implementirala in parafirala tudi v EU ter njenih institucijah! Zakon, ustava, deklaracija, konvencija pa je pravna osenova za uveljavljanje človekovih pravic - kar bi morala vsaka pogodbena članica temeljito premisliti, preden bi ga/jo parafirala in se vprašati, ali je država sposobna te pravice ščititi in jih zagotavljati na področju celotne države!
Država bi se morala tudi vprašati, zakaj je neke deklaracije podpisala, v tem primeru deklaracijo o temeljnih človekovih pravicah, pravicah manjšin in drugih konvencij! Ali je država ratificirala te dokumente zaradi dokumentov, ali resnične želje in volje, da romsko skupnost ščiti in ji zagotavlja minimalne pogoje za njen razvoj in obstoj. Romska skupnost v RS se nenehno srečuje s takoimenovanimi »delivci človekovih pravic«, ki nenehno delijo moralne zakone in pravila drugim, sami pa jih nikoli niso izpolnjevali in so nenehno nad človeškimi in božjimi zakoni! Romska skupnost v RS je priča diskriminatornemu odnosu državnih organov, ki so v službi zakona, njeni organi so nad zakoni in delijo pravico po sistemu jaz tebi, ti meni, ali po sistemu recipročnosti! Človekove pravice niso tržnica! Romska skupnost v RS nima nobene druge države, kot je Slovenija. Verjamemo, da je veliko Romov, ki se vključujejo v aktivno državljanstvo, pravtako pa verjamemo in opažamo na terenu, da si z veliko državljani, Romi delijo podobno usodo marginalizacije, nehumanosti, neetičnosti in socialno ogroženostjo, ki je ne znajo izraziti zaradi sramu; država je prvenstveno dolžna zagotavljati pogoje in načine, da bi socialnih kriz v državi bilo čim manj, ne pa jih sama vedno znova in znova ustvarjati! Dovolj nam je nenehnih stereotipov o lenih in lopovskih Ciganih ter floskulami, da venomer nekaj hočemo in zahtevamo, ko pa se zadnja desetletja jasno opaža, da Romi v RS nikoli niso participirali »zgodb o uspehu«, kot so: privatizacija podjetij, tranzicija, tajkunizacija in neplačevanje tujih delavcev ter nemoralnim izigravanjem vseh človeških zakonov!
Romi v RS pričakujemo in zahtevamo samo tisto, kar nam zagotavljajo ustava RS, ZRomS1 in Strategija urejanja romskega vprašanja od leta 2008-2015, ki so jo sprejele in potrdile vlade RS!
Romska skupnost v RS ni nad zakoni, pač pa je le ena od mnogih subjektov, ki te zakone globoko spoštuje in jih izpolnjuje. Isto pričakuje od lokalnih, regionalnih in državnih oblasti!
Romska skupnost v RS s predsednikom Harisom Tahirovićem je o letošnjih dogodkih, kršenju temeljnih človekovih pravic v RS in diskriminacije, s katero se srečujemo Romi v RS, obvestila OZN, EU Ombudsmana in EU komisarko za človekove pravice v Strasbourgu, gospo Francesco Montagna. Omenjene organizacije so se z velikim sočutjem in simpatijo odzvale na naše poročilo, zato so komisarko za človekove pravice v Strasbourgu tudi pooblastile, naj se seznani z diskriminacijo slovenske države do romske skupnosti v RS. Gospa komisarka Montagna bo v Sloveniji v sredini novembra, ko si bo stanje ogledala na terenu ter pripravila sestanek z romsko skupnostjo v RS, kasneje pa mednarodnim organizacijam in OZN podala izčrpno poročilo. Naš namen ni bil očrniti RS pred mednarodnimi institucijami, vendar bi radi opozorili vse »delivce človekovih pravic«, da smo jih redno in pogosto obveščali o dogodkih in stanju romske skupnosti v RS, nenehno smo opozarjali na nepravilnosti in diskriminacijo, ki se v Sloveniji latentno pojavlja pred volitvami, v času političnih obračunov in v času gospodarske krize, njene posledice pa so najprej vidne na romski skupnosti, ki je marginalizirana etnična skupnost in v nenehnem pričakovanju, kdaj se bodo ponovila zgodovinska preganjanja Ciganov v Evropi!
Romska skupnost v RS poziva vse politične organe ter ostale nevladne organizacije, naj dvignejo svoj glas in zaustavijo širjenje diskriminacije, ki je usmerjena v zapostavljeno, marginalizirano in dostikrat prezrto, romsko etnično skupnost v RS!
Haris Tahirović,
Predsednik Društva RIC-Anglunipe in Zveze romske skupnosti Slovenije-Umbrella
ter delegat v ERTF
V vednost:
- Predsednik države, dr. Danilo Türk
- Predsednik DZ, g. Ljubo Germič
- Predsednik vladne Komisije za zaščito romske skupnosti, dr. Igor Lukšič
- Urad vlade RS za narodnosti, direktor mag. Stanko Baluh
- Urad za enake možnosti: Zagovornik, g. Boštjan Vernik Šetinc
- Služba Vlade RS za lokalno samoupravo, Dunajska 58 Ljubljana
- Preko elektronske pošte dostavljeno:
- EU komisarka za človekove pravice, ga. Francesca Montagna,
- EU Ombudsman, g. Hammemberg,
- Evropska Komisija za človekove pravice,
- OZN
Ni komentarjev:
Objavite komentar