Varuh je prejel nekaj pobud, ki nakazujejo netransparentno delovanje in financiranje
posameznih programov za pripadnike romske skupnosti v RS. Član Sveta romske skupnosti
Republike Slovenije (Svet) nas je med drugim seznanil s sumi finančnih nepravilnosti, ki
naj bi se pojavljale pri delovanju Sveta in Zveze Romov Slovenije (ZRS), pa tudi Urada za
narodnosti (UN) in Ministrstva za kulturo (MK) zaradi nepravilne in netransparentne porabe
sredstev in nezadostnega nadzora nad porabo javnih sredstev, omenjal pa je tudi sume
kaznivih dejanj. Poziv člana Sveta je bil naslovljen na različne naslove (med drugim na
Komisijo za preprečevanje korupcije, Vrhovno državno tožilstvo, Računsko sodišče). Varuh
je pobudnika v okviru svoje pristojnosti pobudnika seznanil z možnimi potmi za reševanje
zadeve. Ob koncu leta smo od Vrhovnega državnega tožilstva prejeli obvestilo, da je v
zvezi z naznanitvijo suma nepravilnega in netransparentnega dodeljevanja ter porabe
javnih sredstev zoper odgovorno osebo ZRS Okrožno sodišče v Murski Soboti vložilo
zahtevo za opravo preiskave zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega
položaja ali uradnih pravic.
V zvezi s finančnim poslovanjem Sveta smo dobili tudi pobudo predstavnika romskega
društva iz Ljubljane, ki mu je predsednik Sveta zavrnil prošnjo za sofinanciranje
načrtovanega informacijskega centra v Ljubljani. Varuh je presodil, da je bila prošnja
obravnavana neustrezno, saj bi moral o njej skladno s Poslovnikom Sveta mnenje dati
odbor za ohranitev identitete, jezika in kulture romske skupnosti, odločati pa Svet (in ne
2.2 DISKRIMINACIJA
Letno poroËilo Varuha za leto 2009 47
njegov predsednik). Zavrnitev tudi ni bila utemeljena. Svet smo pozvali, naj nepravilnosti
odpravi. Čeprav smo po prejetih odgovorih ugotovili, da tudi vloga za sofinanciranje ni bila
vložena pravilno in na pravi naslov, ugotavljamo, da je težko dobiti podatke o tem, kdaj,
kako in na koga pri Svetu je treba takšne vloge nasloviti.
Varuh pri tem ugotavlja, da Svet, ki bi moral zastopati interese celotne romske skupnosti v
Sloveniji, deluje izključujoče, zlasti do romskih skupin, ki v njem nimajo svojih predstavnikov.
Težave se pojavljajo tudi v zvezi z razlikovanjem med vlogo in nalogami Sveta in ZRS,
saj je večina finančnih sredstev namenjenih delovanju ZRS, preostala romska društva v
Sloveniji pa prejmejo precej manj sredstev. Takšna nesorazmerja so (verjetno) posledica
pristranskega delovanja posameznikov, ki jim ga omogoča zakonodaja, saj dve tretjini
članov Sveta na podlagi prvega odstavka 10. člena ZRomS-1 imenuje kar ZRS, ki je le
ena izmed civilnih in (izrazito dinamičnih) oblik združevanja Romov in ne zastopa interesov
celotne romske skupnosti, ima pa v Svetu odločilen vpliv. Varuh ugotavlja, da zaradi
zakonske določbe o sestavi Sveta nastajajo težave pri izvedbi zakonsko določenih nalog
Sveta, in sicer spodbujanje dejavnosti za ohranjanje romskega jezika ter spodbujanje in
organiziranje kulturne, informativne, založniške in druge dejavnosti, pomembne za razvoj
romske skupnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar