Zakon o romski skupnosti ni v neskladju z ustavo

Romski novinar,Bogdan Miklič

V zvezi s pobudo varuhinje človekovih pravic, ki je izpodbijala del zakona o romski skupnosti, je ustavno sodišče odločilo, da omenjeni del zakona ni v neskladju z ustavo.

Sodišče je sklep sprejelo s šestimi glasovi proti dvema, sodnica Jadranka Sovdat je dala odklonilno ločeno mnenje.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je izpodbijala omenjeni del zakona, saj po njenem diskriminira del romske skupnosti, del lokalnih romskih skupnosti in del civilnopravnih organizacij romske skupnosti glede možnosti udeležbe v svetu.

Niso sistemsko zastopane vse romske skupnosti

Predlagateljica izraža pomisleke glede vnaprejšnje zakonske določenosti reprezentativnosti zveze Romov, ki predlaga dve tretjini članov sveta. Varuhinja namreč ne vidi razumnih razlogov, zakaj v svetu niso sistemsko zastopane vse romske skupnosti iz posameznih občin, v katerih je zagotovljeno njihovo interesno predstavništvo in so že konstituirane kot politični subjekti.

Na ustavnem sodišču so se do vprašanja zastopanosti v svetu enkrat že opredelili ter ocenili, da je odločitev zakonodajalca, po kateri dve tretjini članov sveta, ki predstavlja interese romske skupnosti v razmerju do državnih organov, predlaga zveza Romov kot trenutno reprezentativno telo romske skupnosti, razumen ukrep za dosego ustrezne ureditve oziroma izboljšanja položaja romske skupnosti.

V zvezi še vedno večina Romov

Predlagateljica je sicer opozorila na izstop nekaterih romskih društev iz zveze Romov. Vendar ustavno sodišče ugotavlja, da je v zvezi še vedno včlanjena večina romskih društev, zato ji ni mogoče odreči reprezentativnosti.

Očitki predlagateljice, da bi morale biti v svetu zastopane vse romske skupnosti iz posameznih občin, po oceni sodišča pomenijo vprašanje ustreznosti določitve načina zastopanosti v svetu. Presoja primernosti zakonske ureditve pa je stvar zakonodajalca, dodajajo.

Pri tem navedbe varuhinje o nesoglasjih med romskimi društvi in njihovimi predstavniki, o razdeljenosti sveta, ki je brez predsednika, ter o tem, da v praksi v svetu ni nobenih predstavnikov romskih skupnosti iz nekaterih občin, v katerih romska skupnost tradicionalno živi in v katerih ima zagotovljeno politično predstavništvo, sodišče ocenjuje kot splošne navedbe. Slednje tako po mnenju sodišča niso konkretizirane v tolikšni meri, da bi izkazovale poseg v ustavne pravice.

Diskriminacija društev

“Navedbe predlagateljice sicer kažejo na to, da uzakonjeni način zastopanosti družbenih skupin romske skupnosti morda ni najbolj ustrezen, ne utemeljujejo pa same po sebi sklepa, da je ureditev protiustavna,” so zapisali sodniki. Obstoječa nesoglasja po njihovem pa dajejo predlagateljici podlago, da vladi in DZ predlaga spremembo izpodbijane določbe.

Predlagateljica poudarja še, da je zakonodajalec neupravičeno privilegiral zvezo Romov in na ta način zapostavil društva in zveze društev, ki delujejo zunaj te organizacije. S tem naj bi neposredno diskriminiral društva, vključena v zvezo romskih skupnosti v Sloveniji, in romske skupnosti v posameznih občinah.

Ker imeti svojega predstavnika v svetu ni človekova pravica ali temeljna svoboščina, so očitki predlagateljice o diskriminaciji po mnenju sodišča neutemeljeni.

Legitimnost preko volitev

Namestnik varuhinje Jernej Rovšek je dejal, da takšne odločitve ustavnega sodišča niso pričakovali. Bodo pa upoštevali napotilo ustavnih sodnikov ter vladi in DZ predlagali spremembo zakona o romski skupnosti. Sedanje stanje po njegovem prepričanju ni dobro in ne prispeva k legitimnosti sveta romske skupnosti kot sogovornika države in predstavnika vseh Romov v Sloveniji, zato bi bilo dobro, da bi se zakon čim prej spremenil.

Legitimnost članov sveta romske skupnosti bi se morala izkazovati preko volitev, po možnosti neposrednih, poudarja Rovšek. Kot pravi, bi tako Romi sami neposredno volili predstavnike, ne pa, da ima samo ena romska organizacija v zakonu zagotovljeno absolutno dvotretjinsko večino.